- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi 2596/2007/RT zoper Evropski urad za izbor osebja
Odločba
Primer 2596/2007/RT - Preiskava uvedena dne Sreda | 07 november 2007 - Odločba z dne Torek | 22 julij 2008
Strasbourg, 22. julija 2008
Spoštovani gospod X,
15. oktobra 2007 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropski urad za izbor osebja (EPSO) v zvezi z vašo izključitvijo iz javnega natečaja EPSO/AD/47/06.
Pritožbo sem 7. novembra 2007 posredoval direktorju urada EPSO. EPSO je svoje mnenje poslal 7. februarja 2008. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 13. februarja 2008.
marca 2008 sem urad EPSO zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašim primerom. EPSO je 1. aprila 2008 poslal odgovor na mojo zahtevo za informacije.
Ta odgovor sem vam posredoval 18. aprila 2008 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 28. aprila 2008.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.
PRITOŽBA
Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju EPSO/AD/47/06, ki je bil določen za sestavo rezervnega seznama upravnih uslužbencev (AD5) z romunskim državljanstvom na področju evropske javne uprave, prava, ekonomije in revizije.
Zadnji pisni preizkus javnega natečaja, tj. preizkus (c), je opravil v romunščini kot svojem glavnem jeziku. Pritožnik je zaradi svoje invalidnosti opravil test (c) na računalniku. Računalnik, ki ga je uporabljal, je imel aktiviran korektor črkovanja v francoščini in ne v romunščini. Zato je bil vsak element njegovega osnutka samodejno preveden v francoščino. Pritožnik je to težavo sporočil organizatorjem natečaja, vendar se niso odzvali. Poleg tega je eden od organizatorjev izjavil, da „ne bi smel biti zaskrbljen zaradi natečaja, ker je imel kot invalidni kandidat vse možnosti, da se zaposli v evropskih institucijah“(1).
EPSO je 24. maja 2007 pritožnika obvestil, da pri testu (c) ni dosegel zahtevanega najmanjšega števila točk (pri testu (c) je dosegel 7 točk, pri testu (c) pa 8/10).
Pritožnik je 25. maja 2007 pisal uradu EPSO, da bi se pritožil glede pogojev testa (c) in zahteval pregled svoje kandidature. Ker pritožnik ni prejel odgovora urada EPSO, je svojo prvo pritožbo vložil pri Evropskem varuhu človekovih pravic (sklic 1711/2007/RT). Po posredovanju varuha človekovih pravic je urad EPSO pritožniku odgovoril 9. julija 2007. EPSO je v svojem odgovoru navedel, da je natečajna komisija pregledala pritožnikov test (c) in se odločila, da bo njegovo oceno pri testu (c) zvišala s 7 na 8 točk. Čeprav je pritožnik na vseh pisnih preizkusih dosegel zahtevano najmanjše število točk, ni bil med kandidati, ki so na pisnih preizkusih dosegli najvišje število točk. Zato ni izpolnjeval pogojev za ustni preizkus.
Pritožnik je 31. avgusta 2007 po telefonu stopil v stik z uradom EPSO, da bi dobil dodatna pojasnila. Po navedbah pritožnika ga je uradnik urada EPSO obravnaval nespoštljivo in navedel, da je „v romunščini naredil velike napake“ („grosses erreurs de roumain“). V zvezi s položajem pritožnika kot invalidnega kandidata je uradnik navedel, da drugi kandidat, ki je bil v "slabšem stanju"(2), prav tako ni uspešno opravil testa (c), čeprav so bile napake tega kandidata manj resne kot napake pritožnika.
Po tem pogovoru je pritožnik 31. avgusta 2007 ponovno pisal uradu EPSO. Navedel je, da natečajna komisija ni navedla razlogov za njegovo novo oceno in mu ni zagotovila dovolj natančnih informacij o napakah, ugotovljenih pri njegovem testu (c). Poleg tega je pritožnik trdil, da EPSO ni upošteval Kodeksa dobre prakse Parlamenta za zaposlovanje invalidov (3), ki je spodbujal zaposlovanje invalidov. Pritožnik je tudi poudaril, da ga uradniki urada EPSO obravnavajo nespoštljivo.
Pritožnik se je 11. septembra 2007 ponovno obrnil na varuha človekovih pravic (sklic 2230/2007/RT), ker EPSO ni odgovoril na njegov dopis z dne 31. avgusta 2007. V svojem odgovoru je varuh človekovih pravic pritožniku pojasnil, da zahtevani predhodni upravni postopki niso bili zaključeni, ker institucija ni imela časa odgovoriti na njegov dopis z dne 31. avgusta 2007, preden je vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic (4).
Ker EPSO v naslednjih dveh mesecih ni odgovoril, je pritožnik 12. oktobra 2007 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic, ki je bila evidentirana pod referenčno številko 2596/2007/RT.
Pritožnik je trdil, da:
(i) med zadevnim natečajem in po njem uradniki urada EPSO z njim niso ravnali vljudno in so dajali nespoštljive pripombe v zvezi z njegovim stanjem invalidnega kandidata.
(ii) EPSO mu ni zagotovil dovolj natančnih informacij o napakah, ugotovljenih na njegovem pisnem preizkusu (c).
(iii) EPSO ni odgovoril na njegovo elektronsko sporočilo z dne 31. avgusta 2007.
Pritožnik je zahteval, naj ga EPSO sprejme v zaključno fazo natečaja.
Poizvedba
Mnenje urada EPSOMnenje urada EPSO je mogoče povzeti na naslednji način:
Urad EPSO je ugotovil, da je bil pritožnik edini kandidat, ki je pisne preizkuse opravljal ločeno od drugih kandidatov v uradu EPSO. Nadzoroval ga je uradnik urada EPSO. Pred izvedbo preizkusov je ta uradnik pritožnika obvestil o roku za vsak preizkus, vključno z dodatnimi minutami, dovoljenimi zaradi njegove invalidnosti, kot je bilo predhodno dogovorjeno s pritožnikom. Urad EPSO je navedel, da uradnik urada EPSO med testi pritožniku ni dal pripomb. Urad EPSO ni izključil možnosti, da bi se uradnik po testih lahko pogovoril s pritožnikom. Vendar je urad EPSO poudaril, da je bilo vedenje uradnika v vsakem primeru pravilno in družabno. Poleg tega pritožnik v korespondenci z uradom EPSO pred vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic ni podal nobenih pripomb glede neprimernega ravnanja osebja urada EPSO. Kar zadeva pozive pritožnika uradu EPSO po pisnih preizkusih, so ga uradniki urada EPSO obvestili, da je za ocenjevanje izključno odgovorna natečajna komisija, in navedli pritožbene postopke, ki bi jih lahko uporabil, če ne bi bil zadovoljen z odločitvijo komisije. EPSO je poudaril, da notranja preiskava v zvezi s pritožnikovimi trditvami ni razkrila nobenih kršitev njegovih uslužbencev.
Urad EPSO je v zvezi s korektorjem črkovanja pripomnil, da je ta možnost izključena samo za natečaje, organizirane za zaposlovanje tajnikov. Glede na to, da je pritožnik sodeloval na natečaju za upravne uslužbence, korektor črkovanja ni bil izklopljen. EPSO je tudi ugotovil, da je to „sedanja praksa“. EPSO je poudaril, da je pritožnik zahteval, da se pisni preizkusi opravijo na računalniku. Zato bi moral biti seznanjen z različnimi možnostmi, vključno s korektorjem črkovanja.
V zvezi z drugo trditvijo pritožnika je EPSO poudaril, da je za ocenjevanje testov odgovorna izključno natečajna komisija. EPSO je tudi pripomnil, da v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti odboru pri utemeljevanju neuspešnosti kandidata na enem testu ni treba navesti, kateri odgovori so se šteli za nezadostne, niti pojasniti, zakaj so bili ocenjeni kot nezadostni.
EPSO je v svojem mnenju komentiral tudi pripombo pritožnika v zvezi s spoštovanjem načela enakih možnosti. EPSO je poudaril, da se natečajni postopki po potrebi prilagodijo, da se invalidom omogoči opravljanje testov v podobnih okoliščinah kot drugim kandidatom. V zvezi s tem je EPSO ugotovil, da je pritožnik v obravnavani zadevi opravljal pisne preizkuse na računalniku in da mu je bil odobren dodaten čas. Urad EPSO je tudi poudaril, da se testi popravijo anonimno. Nazadnje je urad EPSO navedel, da še naprej preučuje načine za izboljšanje pogojev, pod katerimi invalidi opravljajo teste v izbirnih postopkih.
Pripombe pritožnikaPritožnik je navedel, da EPSO v svojem mnenju ni pojasnil napak, ki jih je storil pri testu (c). Po mnenju pritožnika so bile te napake posledica nepravilnega delovanja korektorja črkovanja.
Pritožnik se je spraševal, ali mu je bilo v času, ko je opravljal teste, dovoljeno, da sam izklopi črkovalni korektor. Če je odgovor pritrdilen, bi to lahko pomenilo, da morajo kandidati z invalidnostjo imeti dodatne kompetence na področju informacijske tehnologije v primerjavi z drugimi kandidati. Navedel je tudi, da so uradniki urada EPSO na drugem natečaju EPSO (5) pred začetkom testov izklopili korektor črkovanja.
Pritožnik je tudi navedel, da je uradnika urada EPSO med testi obvestil o težavah, ki izhajajo iz dejstva, da je bil korektor črkovanja aktiviran, vendar mu ta uradnik ni pomagal, in namesto tega navedel, da bo „izbirna komisija upoštevala dejstvo, da je invalid“.
Nadaljnje poizvedbePo skrbni preučitvi mnenja urada EPSO in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.
Pismo varuha človekovih pravic uradu EPSO z dne 3. marca 2008Evropski varuh človekovih pravic je 3. marca 2008 uradu EPSO poslal kopijo pripomb pritožnika in ga vprašal:
(i) zavzeti stališče o pritožnikovi novi trditvi, predloženi v njegovih pripombah, da je uradnika urada EPSO med testi obvestil o težavah, ki izhajajo iz dejstva, da je bil korektor črkovanja aktiviran v francoščini, vendar mu ta uradnik ni pomagal, in namesto tega izjavil, da bo „izbirna komisija upoštevala dejstvo, da je invalid“.
(ii) naj pojasni razlikovanje iz svojega mnenja, v skladu s katerim so korektorji črkovanja deaktivirani na natečajih za tajnike, na natečajih za upravne uslužbence (kot na pritožnikovem natečaju) pa ne. Ali to pomeni, da bi morali skrbniki vedeti, kako deaktivirati korektorje črkovanja, aktivirane v določenem jeziku, sekretarji pa ne? Ali urad EPSO zato meni, da je možnost deaktiviranja korektorja črkovanja del računalniških sposobnosti, ki bi jih kandidati morali imeti na natečajih za upravne uslužbence?
(iii) pojasniti, zakaj je v svojem mnenju, ko je komentiral težave s francoskim korektorjem črkovanja, navedel, da „je želel preskus opraviti samo pritožnik na [] računalniku“.
(iv) pojasni, ali meni, da je pritožnik opravljal test v romunščini pod pogoji, enakimi tistim, s katerimi so se srečevali drugi kandidati, ki niso bili invalidi, ali da so bile posebne ureditve urada EPSO za prilagoditev pritožnikove invalidnosti zasnovane samo zato, da bi bilo njegovo sodelovanje pri testih dejansko mogoče?
(v) zagotoviti kopijo pritožnikovega testa (c) in ocenjevalne lestvice, ki jo uporabljajo označevalci. Če EPSO meni, da so ti dokumenti zaupni, jih varuh človekovih pravic ustrezno obravnava, in sicer tako, da jih ne razkrije pritožniku.
Odgovor urada EPSO z dne 1. aprila 2008EPSO je v odgovoru povzel te pripombe:
Urad EPSO je v zvezi s korektorjem črkovanja razlikoval med natečaji za tajnike in upravne uslužbence. V zvezi s tem je pojasnila, da je ta možnost izključena na pisnih preizkusih, opravljenih na natečajih, organiziranih za zaposlovanje tajnikov. Urad EPSO je navedel, da so ti testi namenjeni ocenjevanju sposobnosti kandidatov za pripravo dokumentov z obdelavo besedil in njihove sposobnosti za pripravo osnutkov. Če bi bil na natečajih za zaposlitev tajnikov aktiviran korektor črkovanja, bi lahko kandidati brez težav popravili slovnične ali pravopisne napake. V zvezi z obravnavano zadevo je EPSO poudaril, da je pritožnik sodeloval na natečaju za zaposlitev upravnih uslužbencev. Pritožnik je zaradi svoje invalidnosti zahteval, da se pisni preizkusi opravijo na računalniku. EPSO je menil, da je taka zahteva upravičena glede na pritožnikov položaj, in domneval, da je seznanjen z obdelavo besedil.
Urad EPSO je dodal, da je bil cilj zadevnih testov oceniti sposobnost kandidatov za razumevanje, analizo in povzemanje ter njihovo znanje glavnega jezika. Ti testi za upravne uslužbence niso bili namenjeni ocenjevanju računalniških sposobnosti kandidatov. Računalnik je predstavljal le orodje, ki je pritožniku omogočalo opravljanje pisnih preizkusov. Glede na naravo natečaja urad EPSO pred začetkom testov ni izklopil korektorja črkovanja in svojemu uradniku ni dal nobenih navodil v zvezi s korektorjem črkovanja. Istega dne so organizatorji natečaja uradniku, ki je bil prisoten v izpitni sobi, potrdili, da korektor črkovanja ni izklopljen. Namen posebne ureditve urada EPSO za prilagoditev pritožnikovi invalidnosti je bil zagotoviti, da bo opravljal teste pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge kandidate.
Urad EPSO je predložil tudi kopijo pritožnikovega testa (c) in ocenjevalne lestvice, ki so jo uporabili označevalci, pri čemer je navedel, da je bil slednji dokument zaupen.
Pripombe pritožnikaKopija odgovora urada EPSO je bila posredovana pritožniku, razen zgoraj navedenega zaupnega dokumenta. Pritožnik je opozoril, da je treba v zvezi s korektorjem črkovanja razlikovati med možnostjo „preveri črkovanje med tipkanjem“, ki samo poudarja napačno črkovane besede, in možnostjo „nadomesti besedilo med tipkanjem“, ki samodejno zazna in popravi tipkarske napake ali napačno črkovane besede. Pritožnik je poudaril, da je prva možnost privzeto aktivirana. Druga možnost se redko aktivira zaradi tveganja napačne zamenjave besed in dodatne pozornosti, ki jo zahteva, da bi se izognili neumnostim. Poudaril je, da mu je ta druga možnost povzročila težave med preskusom (c), ker so bile besede, natipkane v romunščini, samodejno nadomeščene s francoskimi besedami. Zato je moral ponovno napisati zadevne besede, zaradi česar je izgubil čas. Pritožnik je ponovil, da je uradnika urada EPSO med testi obvestil o težavah, ki izhajajo iz dejstva, da je bila aktivirana samodejna pravilna možnost. Po njegovem mnenju bi moral uradnik prekiniti kronometer in organizatorje vprašati, ali lahko pritožnik izklopi zadevno samodejno pravilno možnost. Pritožnik je navedel, da je v svojem preskusu (c) naredil le štiri pravopisne napake, in sicer „ni dal nekaterih poudarkov v romunščini“. Pritožnik je menil, da bi se tem napakam lahko izognil, če bi imel več časa za test (c) in če bi računalniška tipkovnica vsebovala romunske znake. V zvezi s tem je navedel, da mora romunske znake predstaviti ločeno.
ODLOČBA
1 Predhodna opombaObseg preiskave varuha človekovih pravic
1.1 Med preiskavo Evropskega varuha človekovih pravic je pritožnik obvestil službe varuha človekovih pravic, da je medtem 14. novembra 2007 prejel odgovor urada EPSO na njegovo elektronsko sporočilo z dne 31. avgusta 2007. Zato je Evropski varuh človekovih pravic obvestil urad EPSO, da meni, da je bila tretja pritožnikova trditev, navedena v njegovi prvotni pritožbi, medtem rešena.
1.2 Pritožnik je med preiskavo predložil novo trditev, da je uradnika urada EPSO med testi obvestil o težavah, ki izhajajo iz dejstva, da je bil korektor črkovanja aktiviran v francoščini, vendar mu ta uradnik ni pomagal, in namesto tega navedel, da bo "izbirna komisija upoštevala dejstvo, da je invalid ". Varuhinja človekovih pravic se je odločila, da bo to trditev vključila v svojo preiskavo, in je urad EPSO zaprosila za mnenje.
1.3 Glede na navedeno bo varuh človekovih pravic v tem sklepu obravnaval naslednje obtožbe in zahtevke:
2 Domnevno nevljudno ravnanje s pritožnikom in pomoč pri pisnih preizkusih natečaja(i) pritožnik je trdil, da ga uradniki urada EPSO med zadevnim natečajem in po njem niso vljudno obravnavali, in je podal nespoštljive pripombe v zvezi z njegovim stanjem kot invalidnega kandidata;
(ii) pritožnik je trdil, da mu uradnik urada EPSO, ki je bil prisoten v izpitni sobi, ni pomagal pri težavah v zvezi s korektorjem črkovanja;
(iii) pritožnik je trdil, da mu EPSO ni zagotovil dovolj natančnih informacij o napakah, ugotovljenih pri pisnem preizkusu (c).
(iv) pritožnik je trdil, da bi ga moral EPSO sprejeti v zaključno fazo natečaja.
2.1 Pritožnik je trdil, da ga uradniki urada EPSO med zadevnim natečajem in po njem niso vljudno obravnavali, in je podal nespoštljive pripombe v zvezi z njegovim stanjem kot invalidnega kandidata. V svojih pripombah na mnenje urada EPSO je tudi trdil, da mu uradnik urada EPSO, ki je bil prisoten v izpitni sobi, ni pomagal pri njegovih težavah v zvezi s korektorjem črkovanja.
2.2 Urad EPSO je v bistvu navedel, da notranja preiskava v zvezi s pritožnikovimi trditvami ni razkrila kršitev njegovih uslužbencev. Urad EPSO je v zvezi s korektorjem črkovanja navedel, da je bila ta možnost aktivirana na računalniku, na katerem je pritožnik opravljal pisne preizkuse. EPSO je menil, da pritožnik ve, kako vklopiti/izklopiti različne možnosti, saj je zaprosil za opravljanje pisnih testov na računalniku. Računalnik je bil orodje, ki je pritožniku omogočalo opravljanje testov, in ni bil zasnovan za ocenjevanje njegovih računalniških sposobnosti. EPSO je sklenil, da so bili postopki natečaja prilagojeni, da bi pritožniku omogočili opravljanje testov v pogojih, podobnih tistim, s katerimi se soočajo drugi kandidati, in da je bilo zato spoštovano načelo enakega obravnavanja.
2.3 Varuh človekovih pravic meni, da je pri preučevanju te trditve koristno najprej obravnavati specifično vprašanje korektorja črkovanja, nato pa splošneje preučiti, kako uradniki urada EPSO obravnavajo pritožnika med pisnimi preizkusi natečaja in po njih.
Specifična težava črkovalnega korektorja2.4 Varuh človekovih pravic najprej opozarja, da morajo institucije Skupnosti v skladu z načeloma dobrega upravljanja in enakega obravnavanja vsem kandidatom na natečaju zagotoviti čim bolj nemoteno in pravilno izvajanje testov. Kot so razsodila sodišča Skupnosti, mora uprava zagotoviti, da je natečaj pravilno organiziran (6).
2.5 V tem primeru varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik zaradi svojega posebnega položaja lahko opravljal pisne preizkuse zgoraj navedenega natečaja le na računalniku. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da so bile posebne ureditve, zlasti odobritev dodatnega časa za pisne preizkuse, zasnovane tako, da ustrezajo pritožnikovi invalidnosti, in so bile vnaprej dogovorjene med uradom EPSO in pritožnikom.
2.6 Varuhinja človekovih pravic razume, da se vprašanje korektorja črkovanja, ki je sporno v tej zadevi, nanaša predvsem na preskus (c). Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil v skladu z razpisom natečaja (7) test (c) sestavljen iz kratkega obvestila v romunščini in je bil namenjen oceni pritožnikovega znanja njegovega glavnega jezika.
2.7 Ni sporno, da je bila možnost korektorja črkovanja aktivirana v francoščini na pritožnikovem računalniku. Varuh človekovih pravic je seznanjen z argumentom pritožnika, da bi bilo treba razlikovati med dvema različnima funkcijama, kar zadeva samodejno pravilno orodje na računalniku (z Microsoft Wordom), in sicer "preverjanje črkovanja, ko vtipkate" možnost in "nadomestiti besedilo, ko vtipkate" možnost. Prva možnost privzeto obstaja v računalniku in preverja črkovanje in slovnico z uporabo valovitih rdečih podčrtajev, ki označujejo morebitne težave s črkovanjem, in valovitih zelenih podčrtajev, ki označujejo morebitne slovnične težave. Kar zadeva možnost „nadomestiti besedilo, ko tipkate“, varuh človekovih pravic ugotavlja, da če se ta možnost aktivira na računalniku, zazna, vendar tudi samodejno popravi tipkarske napake ali napačno črkovane besede.
2.8 Varuhinja človekovih pravic razume, da je bila ta zadnja možnost aktivirana na računalniku, na katerem je pritožnik opravil preskus (c). Varuhinja človekovih pravic meni, da bi lahko ta druga funkcija, če bi bila aktivirana, znatno ovirala pripravo besedila v jeziku, ki ni jezik, v katerem je aktivirana ta možnost.
2.9 Varuh je seznanjen z izjavo urada EPSO, da pisni preizkusi na tem natečaju niso bili namenjeni ocenjevanju pritožnikovih računalniških sposobnosti in da je bil računalnik le orodje, ki je pritožniku omogočalo opravljanje pisnih preizkusov pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge kandidate, ki niso bili invalidi. Varuh človekovih pravic zato meni, da računalnik ne bi smel otežiti delovanja pritožnika. Če se testi za upravne uslužbence izvajajo zato, da se v skladu z besedilom urada EPSO preveri „sposobnost razumevanja, analiziranja, povzemanja in obvladovanja jezika“, bi lahko možnost „nadomestiti besedilo med tipkanjem“znatno motila pritožnika, če ne bi škodovala njegovemu splošnemu delu. Zdi se, da uporaba take možnosti s strani urada EPSO pomeni dokaz prima facie o nepravilnostih.
2.10 Zato varuh človekovih pravic meni, da je treba oceniti, ali bi ti dokazi prima facie o nepravilnostih lahko imeli (i) splošne posledice in (ii) posledice zlasti za pritožnika.
2.11 V zvezi z morebitnimi splošnimi posledicami zgoraj navedenih dokazov prima facie o nepravilnostih varuh ugotavlja in pozdravlja pobudo urada EPSO, da preuči, kako izboljšati pogoje, pod katerimi invalidi opravljajo teste v izbirnih postopkih. Varuhinja človekovih pravic verjame, da si bo urad EPSO še naprej prizadeval zagotoviti, da posebni ukrepi, sprejeti za lažje sodelovanje invalidov v izbirnem postopku, ne bodo povzročali dodatnih težav, ki bi lahko otežile njihovo splošno uspešnost. V zvezi s tem bo podal še eno pripombo.
2.12 V zvezi z morebitnimi posledicami zgoraj navedenih dokazov prima facie o nepravilnostih zlasti za pritožnika varuh človekovih pravic meni, da na podlagi pregleda pritožnikovega testa (c) v romunščini, ki ga je opravila njegova služba, in ocenjevalne lestvice, ki jo je uporabila izbirna komisija, ni bila storjena nobena očitna napaka pri presoji. Poleg tega se ne zdi, da bi na pritožnikovo končno izvedbo testa (c) bistveno vplivalo dejstvo, da je bil korektor črkovanja aktiviran na računalniku, na katerem je opravljal teste. Poleg tega je pritožnik v svojih pripombah sam priznal, da so zaradi tega nastale le njegove štiri naglasne napake. Zato se zdi, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vprašanjem niso upravičene.
Obravnava pritožnika2.13 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik uradnika urada EPSO med testi obvestil o težavah, ki izhajajo iz dejstva, da je bil korektor črkovanja aktiviran v francoščini. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena tudi s pojasnilom urada EPSO, da je domneval, da je pritožnik poznal značilnosti računalnika in da uradnik, ki je bil prisoten v izpitni sobi, ni prejel nobenih navodil v zvezi s korektorjem črkovanja. Varuh človekovih pravic na podlagi odgovora urada EPSO na nadaljnje poizvedbe razume, da je uradnik urada EPSO, ki je bil prisoten v izpitni sobi, po tem, ko je pritožnik opravil pisne preizkuse, organizatorje preizkusov vprašal o vprašanju korektorja črkovanja. Ta pristop se zdi razumen. Varuh človekovih pravic nadalje razume, da "organizatorji" zadevnemu uradniku niso dovolili, da bi izklopil črkovalni korektor. Varuh človekovih pravic glede na svoje ugotovitve v točkah 2.11 in 2.12 meni, da nadaljnja preiskava v zvezi s tem ni potrebna.
2.14 Kar zadeva pritožnikovo trditev, da ga uradniki urada EPSO niso vljudno obravnavali po telefonu, varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je pritožnik stopil v stik z uradom EPSO, da bi pridobil več podrobnosti v zvezi s pregledom njegovega testa "c". Po navedbah pritožnika ga je uradnik urada EPSO obravnaval nespoštljivo in navedel, da je „v romunščini naredil velike napake“(„grosses erreurs de roumain“) in da drugi kandidat, ki je bil „v slabšem stanju“, prav tako ni uspešno opravil testa (c), čeprav so bile napake zadevnega kandidata manj resne od napak pritožnika. Varuhinja človekovih pravic tudi ugotavlja, da je urad EPSO v svojem mnenju poudaril, da notranja preiskava v zvezi s pritožnikovo trditvijo ni razkrila kršitev njegovih uslužbencev. Varuh človekovih pravic na podlagi razpoložljivih dokazov ne more zavzeti stališča o zgoraj navedenih razlikah med pritožnikom in uradom EPSO v zvezi z morebitnim neprimernim ravnanjem uradnikov urada EPSO.
Kljub temu varuhinja človekovih pravic verjame, da bo urad EPSO svojim uslužbencem še naprej naročal, naj pri obravnavanju invalidnih kandidatov ravnajo zelo previdno, da jim ne bi povzročal kaznivih dejanj in stiske. Nadaljnja pripomba zajema tudi to vprašanje.
3 Domnevno nepredložitev dovolj natančnih informacij pritožniku o napakah, ugotovljenih pri pisnem preizkusu (c)3.1 Pritožnik je trdil, da mu EPSO ni zagotovil dovolj natančnih informacij o napakah, ugotovljenih pri njegovem testu (c).
3.2 EPSO je v svojem mnenju poudaril, da v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti natečajni komisiji pri utemeljevanju neuspeha kandidata na enem testu ni treba navesti, kateri odgovori so bili ocenjeni kot nezadostni, ali pojasniti, zakaj so bili ocenjeni kot nezadostni.
3.3 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da je urad EPSO v svoji zahtevi za nadaljnje preiskave predložil kopijo pritožnikovega testa (c) in ocenjevalno lestvico, ki sta jo uporabila ocenjevalca in ki je bila obravnavana kot zaupna (8). Pritožniku je bila poslana kopija odgovora urada EPSO, vključno z njegovim testom (c), ne pa tudi preglednica. Varuh nadalje ugotavlja, da pritožnik, potem ko je prejel zgoraj navedene dokumente, v svojih pripombah ni zahteval dodatnih informacij v zvezi z napakami, storjenimi pri njegovem testu (c).
3.4 Varuhinja človekovih pravic zato razume, da je urad EPSO med preiskavo odgovoril na pritožnikovo vprašanje. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s to trditvijo niso upravičene.
4 Predlog4.1 Pritožnik je zahteval, da ga EPSO sprejme v zaključno fazo natečaja. Glede na sklepe iz točk 2.11 in 2.12 trditve pritožnika ni mogoče sprejeti.
5 Sklepna ugotovitevIz razlogov, pojasnjenih v točkah 2.12 in 3.4 zgoraj, nadaljnje preiskave v zvezi s to zadevo niso upravičene.
O tej odločitvi bo obveščen tudi direktor urada EPSO.
NADALJNJI OMEJITEV
Varuhinja človekovih pravic verjame, da si bo EPSO še naprej prizadeval zagotoviti, da posebni ukrepi, sprejeti za lažje sodelovanje invalidov v izbirnem postopku, ne bodo povzročali dodatnih težav, ki bi lahko otežile njihovo splošno uspešnost.
S spoštovanjem,
P. Nikiforos DIAMANDOUROS
(1) V francoščini: "il ne devait pas trop s'en faire pour le concours, car en tant que candidate handicapé il avait toutes seutes ses chances d'être recruté par les institutions européennes".
(2) V francoščini: "plus abîmé".
(3) Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 22. junija 2005.
(4) Člen 2(4) statuta varuha človekovih pravic: „Pritožbo je treba vložiti v dveh letih od datuma, ko je pritožnik izvedel za dejstva, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah in organih.“
(5) Pritožnik ni navedel dodatnih podrobnosti v zvezi s tem natečajem.
(6) Zadeva T-159/98, Torre in drugi proti Komisiji, RecFP, str. I-A-83 in II-395, točka 46.
(7) Razpis natečaja, oddelek C.1, UL 2006, C 145 A/12.
(8) Slednji dokument je bil obravnavan zaupno in pritožniku ni bil razkrit.