Strasbourg, 14. decembra 2007

Spoštovana gospa S.,

Dne 11. aprila 2007 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo.

Pritožbo sem 16. maja 2007 posredoval predsedniku Komisije.

Komisija je 23. julija 2007 poslala mnenje o vaši pritožbi in me naslednji dan obvestila, da je mnenje, ki ga je poslala, napačna različica in da bo popravljena različica poslana v prvih dneh septembra 2007.

8. avgusta 2007 ste poklicali moje službe, 5. septembra 2007 pa ste mi poslali dopis, v katerem ste me obvestili, da ste 23. maja 2007 začeli postopek pred Sodiščem za uslužbence Evropske unije.

Komisija je 15. oktobra 2007 z dopisom obvestila moje službe, da je izvedela, da ste začeli zgoraj navedeni postopek, zato se je odločila, da ne bo poslala svojega popravljenega mnenja.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po navedbah pritožnika so bila pomembna dejstva povzeta, kot sledi:

Pritožnik je uradnik Evropske komisije. Od 7. julija 2005 je zaposlena v Generalnem direktoratu Komisije (v nadaljnjem besedilu: GD) za informacijsko družbo in medije (v nadaljnjem besedilu: GD INFSO).

Njena pritožba se je nanašala na njeno poskusno dobo v GD za podjetništvo (v nadaljevanju: GD ENTR) (od 1. oktobra 2003 do 28. februarja 2005). Pritožnik je delal v GD ENTR kot pravni svetovalec na začasnem delovnem mestu. Njeno prvo vmesno poročilo je bilo pozitivno.

Nato se je zaradi reorganizacije njene enote, ki je bila premeščena iz Luxembourga v Bruselj, njena nadrejena zamenjala. Pritožnica je ugotovila, da ji novi delovni pogoji ne omogočajo pravilnega opravljanja nalog zaradi (i) nasprotujočih si odredb, ki so ji bile izdane; (ii) spremembe njenega delovnega profila brez njenega soglasja (v okviru novega profila ni mogla razviti svojih poklicnih sposobnosti); (iii) neobveščanje o poslovnih zadevah; ter (iv) splošne težave pri komuniciranju z novimi nadrejenimi in sodelavci. Zato je prosila za premestitev v drugo enoto istega generalnega direktorata. Njeni nadrejeni se s to zahtevo niso strinjali.

Avgusta 2004 je pritožnica prejela drugo vmesno poročilo, ki je bilo negativno. Njene delovne razmere so se nato poslabšale. Vodja enote je med sestankom vse osebje obvestil o pritožnikovem drugem vmesnem poročilu. Poleg tega se ni strinjal s predlogom pritožnika o datumih njenega poletnega dopusta in njegovo prošnjo za usposabljanje ali napotitev na službena potovanja v tujino. Poleg tega je njenim kolegom poslal e-sporočila, ki so vsebovala negativne komentarje o njenem nastopu. Naloge pritožnice so bile prerazporejene med druge zaposlene, njen dostop do skupnega diska "S" pa je bil omejen. Nazadnje, vodja enote je začela postopek ocenjevanja njenega dela na podlagi člena 34(2) Kadrovskih predpisov, ki lahko privede do odpusta pred koncem poskusne dobe.

Pritožnica je menila, da zgoraj navedeno ravnanje vodje enote pomeni psihično nadlegovanje. V zvezi s tem je pritožbi priložila mnenje odvetnika in mnenje psihologa.

Pritožnik se je obrnil na odbor uslužbencev, sindikate in direktorja za človeške vire GD ENTR.

Začela je tudi neformalni postopek, ki ga je Komisija uvedla za žrtve nadlegovanja. Stopila je v stik z dvema zaupnima svetovalcema in mediatorjem Komisije, ki so ji vsi svetovali in ji pomagali na sestankih s pritožnikovimi nadrejenimi.

Pritožnik je 26. oktobra 2004 vložil uradno prošnjo za pomoč v skladu s členom 24 Kadrovskih predpisov, ki je predvidena za vsako osebo, ki meni, da je žrtev nadlegovanja. Pritožnica je izjavila, da je „založena“, in zaprosila za prekinitev ocenjevanja njene uspešnosti na podlagi člena 34(2) Kadrovskih predpisov ter ponovno za premestitev v drug generalni direktorat.

GD za administracijo in kadrovske zadeve (v nadaljnjem besedilu: GD ADMIN) je 20. julija 2005 odgovoril na pritožnikovo prošnjo za pomoč v skladu s členom 24 Kadrovskih predpisov. Navedla je, da oddelek GD ADMIN, pristojen za pritožbe zaradi nadlegovanja, na podlagi razpoložljivih dokazov ni ugotovil, da so upoštevne okoliščine primer nadlegovanja, zato posebna upravna preiskava ni bila sprožena.

Medtem je bilo 15. januarja 2005 dokončano ocenjevalno poročilo pritožnice (v nadaljnjem besedilu: poročilo), pripravljeno v skladu s členom 34(2) Kadrovskih predpisov, in priporočena njena odpustitev. Vendar se odbor za poročilo ni strinjal s tem priporočilom in je GD ADMIN predlagal, naj pritožnik svojo poskusno dobo v drugem generalnem direktoratu zaključi v nadaljnjih šestih mesecih. Zato je GD ADMIN pritožnika predal GD INFSO in to šestmesečno obdobje je začela marca 2005.

Pritožnica na svojem novem delovnem mestu ni bila zadovoljna in se je prijavila na delovna mesta Komisije v tujini (v New Yorku). Njena prijava ni bila uspešna. V zvezi s tem je prosila za posredovanje mediatorja Komisije. Ugotovila je, da je bila negativna odločitev o njeni napotitvi v tujino posledica poročila in dejstva, da je vložila pritožbe proti nadrejenim.

Zato je pritožnica 17. avgusta 2005 v skladu s členom 90(1) Kadrovskih predpisov vložila zahtevo za odškodnino, ki bi ji morala biti izplačana kot žrtvi nadlegovanja.

Poleg tega je na podlagi člena 90(2) vložila pritožbo zoper ugotovitve iz poročila (da bi jo bilo treba odpustiti, ne da bi zaključila poskusno dobo) in predlagala njegovo razveljavitev. Dne 19. decembra 2005 je GD ADMIN ugotovil, da glede na to, da je bila pritožnica medtem ustanovljena kot uradnica, ni razlogov za nadaljevanje njene pritožbe zoper zgornje ugotovitve poročila.

Pritožnik se je 20. januarja 2006 obrnil na predsednika Komisije in se pritožil nad ravnanjem svojih nadrejenih v GD ENTR. Sprejel jo je tudi komisar Kallas. K. Kallas je na pritožnico naslovil tudi dopis v odgovor na njen dopis predsedniku Komisije, v katerem je K. Kallas zavrnil njeno pritožbo.

Pritožnica je 13. marca 2006 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila še eno pritožbo zoper odločbo z dne 19. decembra 2005 v zvezi z njenim odškodninskim zahtevkom. Prosila je tudi za dostop do nekaterih dokumentov iz svojega osebnega spisa.

Njena pritožba je bila 17. maja 2006 zavrnjena in objavljen je bil le en dokument.

Nato se je obrnila na Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP), ki ji je pomagal pri njeni zahtevi za dostop do dokumentov. Ko je izvedela za nove dokumente, je menila, da so bili nekateri drugi dokumenti iz njenega spisa odstranjeni ali spremenjeni brez njene vednosti.

Pritožnik je nato 8. novembra 2006 vložil pritožbo v skladu s členom 90(2) in zahtevo za odškodnino v skladu s členom 90(1). Trdila je, da v njenem primeru obstaja „vzporeden“ osebni spis in da je bilo poročilo pripravljeno, ne da bi ji dalo možnost, da se brani.

GD ADMIN je odgovoril 13. februarja 2007 ter zavrnil njeno pritožbo in zahtevo. Ugotovila je, da elementi njenega spisa, za katere je pritožnica menila, da so novi, niso bili zadostna podlaga za ponovno oceno njenega poročila in da ni bilo nobenega „vzporednega“ osebnega spisa. Navedla je tudi, da se pritožba pritožnika "ponavlja".

Poleg tega se je pritožnik 19. decembra 2006 obrnil na urad OLAF. Urad OLAF je februarja 2007 ugotovil, da ni pristojen za obravnavo njenega primera.

Pritožba je 11. aprila 2007 vložila pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic.

Trdila je, da Komisija ni ustrezno obravnavala njenih trditev o nadlegovanju.

Trdila je, da bi ji morala Komisija (i) zagotoviti informacije o vseh preiskavah v GD ENTR v zvezi z njenim primerom ter (ii) uvesti učinkovite preventivne ukrepe proti nadlegovanju in učinkovita pravna sredstva v primerih nadlegovanja.

Poizvedba

Obseg preiskave varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je v pismu o začetku preiskave pritožnika obvestil, da so njegove preiskave pritožb o nadlegovanju na delovnem mestu omejene na ugotavljanje, ali je zadevna institucija pravilno uporabila ustrezne notranje postopke.

Mnenje Komisije o pismih Komisije z dne 23. in 24. julija 2007

Komisija je 23. julija 2007 poslala mnenje o pritožbi in naslednji dan obvestila službe varuha človekovih pravic, da je mnenje, ki ga je poslala, vsebovalo napačno različico in da bo popravljena različica poslana v prvih dneh septembra 2007.

Pripombe pritožnika (telefonski klic pritožnika z dne 8. avgusta 2007 in dopis pritožnika z dne 5. septembra 2007)

Pritožnik je 8. avgusta 2007 obvestil službe varuha človekovih pravic, da je 23. maja 2007 začel sodni postopek pred Sodiščem za uslužbence (zadeva F-49/07 R proti Komisiji) na podlagi dejstev, ki jih je zatrjeval v pritožbi varuhu človekovih pravic.

Pritožnica je v poznejšem dopisu z dne 5. septembra 2007 najprej navedla, da se njena pritožba pri Sodišču za uslužbence nanaša na razglasitev ničnosti aktov, ki imajo po njenem mnenju zanjo škodljive učinke. Taki akti vključujejo odločbo GD ADMIN z dne 20. julija 2005, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za pomoč z dne 26. oktobra 2004 na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov, in so navedeni v njenem osebnem spisu. V svoji pritožbi je Sodišču za uslužbence predlagala, naj „ugotovi odgovornost Skupnosti za vse nezakonite odločitve, dejanja in ravnanja Komisije“ter za odškodnino v višini 2 500 000 EUR za škodo, ki jo je utrpela zaradi moralnega nadlegovanja.

Drugič, zdi se, da je pritožnica v bistvu menila, da bi moral varuh človekovih pravic (i) vzporedno s postopkom pred Sodiščem za uslužbence nadaljevati preiskavo v zvezi z njeno pritožbo ali (ii) začeti preiskavo na lastno pobudo v zvezi z vprašanji nadlegovanja v Komisiji na podlagi dejstev, ki jih je zatrjevala. Varuhinjo človekovih pravic je tudi prosila, naj se s Komisijo dogovori, da bo, preden Sodišče za uslužbence odloči o njeni zadevi, premeščena v drugo institucijo.

Varuha človekovih pravic je pozvala, naj skupaj s Komisijo poišče sporazumno rešitev, da bi „odpravili primer nepravilnosti“ali spodbudili Komisijo k sodelovanju v spravnem postopku pred Sodiščem za uslužbence.

Nazadnje je navedla, da je bila medtem 1. maja 2007 premeščena v drugo enoto („Mednarodni odnosi“) istega GD, in menila, da ta premestitev pomeni zlorabo in da je obrazložitev odločbe o tej premestitvi nezadostna.

Dopis Komisije z dne 15. oktobra 2007

Komisija je izjavila, da je obljubila, da bo poslala popravek svojega mnenja o pritožbi z dne 23. julija 2007, ko pa je bilo njeno popravljeno mnenje zaključeno septembra 2007, je izvedela, da je medtem pritožnik vložil pritožbo pri Sodišču prve stopnje (1) na podlagi dejstev, ki so bila predmet preiskave varuha človekovih pravic. Zato se je Komisija odločila, da varuhu človekovih pravic ne bo poslala popravljenega mnenja.

ODLOČBA

1 Uvodne ugotovitve

1.1 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da ga je pritožnik v pismu z dne 5. septembra 2007 obvestil, da je bila 1. maja 2007 premeščena v drugo enoto ("Mednarodni odnosi") znotraj istega generalnega direktorata ("GD"), in menil, da je bila taka premestitev zloraba in da je obrazložitev odločitve o tej premestitvi neustrezna.

Kolikor bi pritožnikovo stališče lahko pomenilo novo trditev, če bi bila ustrezno utemeljena, se ne zdi, da je pritožnik v zvezi s tem posebnim vprašanjem ravnal v skladu s členom 2(8) Statuta varuha človekovih pravic (2) in je v zvezi s tem izčrpal postopek iz člena 90 Kadrovskih predpisov. Varuh človekovih pravic zato tega vprašanja ne obravnava v okviru te preiskave. Vendar lahko pritožnik vloži novo pritožbo v zvezi s tem, potem ko je izčrpal postopek iz člena 90.

1.2 Poleg tega varuh človekovih pravic razume pismo pritožnika z dne 5. septembra 2007 in mu predlaga, naj na lastno pobudo razišče splošno vprašanje, kako Komisija obravnava primere nadlegovanja. Varuh človekovih pravic nima elementov, ki bi lahko kazali na sistemske nepravilnosti v zvezi s tem, zato se začetek preiskave na lastno pobudo trenutno ne zdi koristen. Če bi varuh človekovih pravic v prihodnosti menil, da bi v zvezi s temi vprašanji lahko prišlo do sistemskih nepravilnosti, bi nato preučil, ali bi bilo primerno začeti tako preiskavo.

2 Prvotne trditve in trditve pritožnika

2.1 V pritožbi varuhu človekovih pravic z dne 11. aprila 2007 je pritožnica trdila, da Komisija ni ustrezno obravnavala njenih obtožb o nadlegovanju.

Pritožnik je trdil, da bi ga morala Komisija (i) obvestiti o vseh preiskavah, opravljenih v GD za podjetništvo v zvezi z njegovim primerom, in (ii) vzpostaviti učinkovite preventivne ukrepe proti nadlegovanju ter učinkovita pravna sredstva v primerih nadlegovanja.

2.2 Pritožnik je nato v telefonskem pogovoru 8. avgusta 2007 in v ločenem dopisu z dne 5. septembra 2007 obvestil varuha človekovih pravic, da je 23. maja 2007 začel sodni postopek pred Sodiščem za uslužbence Evropske unije.

2.3 Komisija je zgoraj navedene informacije potrdila v pismu varuhu človekovih pravic z dne 15. oktobra 2007 in navedla, da pritožnikova pritožba pred sodiščem temelji na istih dejstvih, kot so tista, ki so predmet preiskave varuha človekovih pravic.

2.4 Varuh opozarja, da je evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 195 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti pooblaščen za sprejemanje pritožb "[...] v zvezi s primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij ali organov Skupnosti (...), razen kadar so ali so bila domnevna dejstva predmet sodnih postopkov."Poleg tega člen 2(7) statuta evropskega varuha človekovih pravic določa, da "(...) kadar mora varuh človekovih pravic zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predložena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali končati njeno obravnavo, se izid preiskav, ki jih je do takrat opravil, vloži brez nadaljnjih ukrepov."

2.5 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ga je pritožnik obvestila, da je začela postopek pred Sodiščem za uslužbence Evropske unije v zvezi z dejstvi, na katerih so temeljile njene obtožbe in trditve iz prvotne pritožbe varuhu človekovih pravic. Komisija je tudi potrdila, da je bila taka tožba zoper njo vložena pri Sodišču za uslužbence. Glede na zgoraj navedeni člen 195 Pogodbe ES in člen 2(7) statuta varuha človekovih pravic varuh človekovih pravic zato zaključi obravnavo pritožbe in brez nadaljnjega ukrepanja predloži rezultate svojih do zdaj opravljenih preiskav.

2.6 Glede na to, da varuh človekovih pravic preiskavo zaključi brez nadaljnjih ukrepov, ne more ugoditi pritožnikovi zahtevi po sporazumni rešitvi, da bi se odpravil primer nepravilnosti ali da bi se Komisijo spodbudilo k sodelovanju v spravnem postopku pod okriljem sodišča. Varuh človekovih pravic prav tako ni pristojen za posredovanje pred Komisijo v zvezi z zahtevo pritožnika za prenos na drugo institucijo Skupnosti, preden Sodišče za uslužbence odloči o njeni zadevi. Če je pritožnikova zahteva zahteva za začasne ukrepe, varuh opozarja, da lahko take ukrepe, če se ugotovi, da so upravičeni, odredi sodišče samo.

3 Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic zaključi obravnavo pritožbe in brez nadaljnjega ukrepanja predloži rezultate svojih do zdaj opravljenih preiskav.

O tej odločitvi bo obveščen predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Varuh človekovih pravic razume Sodišče za uslužbence Evropske unije.

(2) Člen 2(8) statuta varuha človekovih pravic določa: "Pri varuhu človekovih pravic se ni mogoče pritožiti v zvezi z delovnim razmerjem med institucijami in organi Skupnosti ter njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, razen če je zadevna oseba izčrpala vse možnosti za vložitev notranjih upravnih zahtev in pritožb, zlasti postopke iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov, in so se iztekli roki za odgovore organa, na katerega je bila pritožba naslovljena."