Strasbourg, 8. oktobra 2007

Spoštovani gospod X,

februarja 2007 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo, ker domnevno ni odgovorila na vaša pisma z dne 8. decembra 2006, 23. januarja in 3. februarja 2007. Trdili ste, da je ta opustitev odgovora pomenila diskriminacijo.

Dne 21. februarja 2007 ste mi poslali dodatne dokumente v zvezi z vašo pritožbo.

Pritožbo sem 21. marca 2007 posredoval predsedniku Komisije.

Dne 13. junija 2007 ste mi poslali dodatne dokumente v zvezi z vašo pritožbo.

Komisija je 2. julija 2007 poslala angleško različico mnenja, 9. julija 2007 pa špansko.

Dne 11. julija 2007 sem vam ga poslal s pozivom k predložitvi pripomb. Dne 15. julija 2007 ste mi poslali svoje pripombe.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so bila upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je s priporočeno pošto z dne 8. decembra 2006 pisal komisarju za ekonomske in monetarne zadeve Joaquinu Almunii. Pritožnik je v tem dopisu trdil, da je španska banka kršila pravila španskega in evropskega konkurenčnega prava.

Pritožnik je 23. januarja 2007 poslal dopis vodji enote direktorata B Generalnega direktorata za zdravje in varstvo potrošnikov. Pritožnik je navedel enake trditve kot v svojem dopisu komisarju Almunii.

Pritožnik je 3. februarja 2007 komisarju Almunii poslal še en dopis, v katerem je ponovil svoje obtožbe. V tem dopisu je poleg tega navedel, da ni prejel potrdila o prejemu svojega dopisa z dne 8. decembra 2006.

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da od Evropske komisije ni prejel nobenega odgovora na njegove tri dopise z dne 8. decembra 2006, 23. januarja in 3. februarja 2007. Trdil je tudi, da je to pomanjkanje odgovora primer diskriminacije, saj po njegovem mnenju "nihče ni nad zakonom".

Telefonski pogovor med službami varuha človekovih pravic in pritožnikom

Službe varuha človekovih pravic so 21. februarja 2007 poklicale pritožnika in ga prosile, naj mu pošlje kopije dopisov, ki jih je poslal Komisiji.

Istega dne je pritožnik varuhu človekovih pravic poslal zahtevane dokumente.

Nadaljnji stiki med službami varuha človekovih pravic in pritožnikom

Službe varuha človekovih pravic so 7. marca 2007 po elektronski pošti stopile v stik s pritožnikom, da bi ugotovile, ali je Komisija odgovorila na pritožnikova pisma po njegovem telefonskem pogovoru s službami varuha človekovih pravic 21. februarja 2007.

Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 9. marca 2007 navedel, da ni prejel nobenih odgovorov.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v repliki povzela te izjave:

Komisija je navedla, da je pritožnik nanjo naslovil več dopisov, zlasti na Generalni direktorat za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: GD INFSO); Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: GD SANCO); ter kabineta komisarjev Almunie in McCreevyja.

GD INFSO, GD SANCO ter kabineta komisarjev Almunie in McCreevyja so odgovorili na več dopisov, ki jih je pritožnik poslal Komisiji.

Glede domnevnega neodgovora na pritožnikov dopis z dne 23. januarja 2007

Komisija je navedla, da je GD SANCO 4. januarja 2007 poslal vsebinski odgovor na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 29. novembra 2006. Komisija je tudi navedla, da je pritožnik 11. decembra 2006 od GD INFSO prejel začasni odgovor, v katerem ga je obvestil, da Komisija njegovega zahtevka ne more obravnavati, saj ne more posegati v spore med državljani in finančnimi institucijami. GD INFSO je v svojem odgovoru pritožniku predložil tudi kontaktne podatke oddelka Banke Španije za pritožbe.

Pritožnik je z dopisom z dne 23. januarja 2007 poslal dodatne informacije. Ker dopis ni vseboval nobene posebne zahteve, je GD SANCO menil, da je bil poslan samo v informativne namene in ni odgovoril.

Vendar je Komisija 17. aprila 2007 odgovorila na vprašanje pritožnika, ko je odgovoril na njegov nadaljnji dopis z dne 3. aprila 2007.

Glede domnevnega neodgovora na pritožnikova dopisa z dne 8. decembra 2006 in 3. februarja 2007

Pritožnik je 8. decembra 2006 in 3. februarja 2007 pisal komisarju Almunii. Z dopisom z dne 28. februarja 2007 je kabinet komisarja Almunie pritožnika obvestil, da je bil njegov primer posredovan kabinetu g. McCreevyja. Vendar so bili dokumenti zaradi upravnega nadzora poslani kabinetu komisarja McCreevyja šele 15. maja 2007.

Član kabineta komisarja McCreevyja, komisarja, pristojnega za Generalni direktorat za notranji trg in storitve (v nadaljnjem besedilu: GD MARKT), je v pismu z dne 11. junija 2007 pritožnika obvestil, da je GD MARKT na podlagi analize njegovega spisa prišel do enakih zaključkov kot GD SANCO.

Komisija je sklenila, da je odgovorila na pritožnikove dopise in zato zavrnila njegovo trditev, da je bil žrtev diskriminacije. Komisija se je iskreno opravičila za zamude pri odgovorih.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji trditvi, da je bil žrtev diskriminacije in da so bila njegova pisma pristojnemu kabinetu komisarja McCreevyja poslana šele 15. maja 2007.

ODLOČBA

1 Komisija domnevno ni odgovorila na dopise pritožnika, ki naj bi pomenili domnevno diskriminacijo

1.1 Pritožnik je s priporočeno pošto z dne 8. decembra 2006 pisal evropskemu komisarju za ekonomske in monetarne zadeve Joaquinu Almunii. Pritožnik je v tem dopisu trdil, da je španska banka kršila pravila španskega in evropskega konkurenčnega prava. Pritožnik je 23. januarja 2007 vodji enote direktorata B Generalnega direktorata za zdravje in varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: GD SANCO) poslal dopis, v katerem je navedel enake trditve, kot jih je navedel v dopisu komisarju Almunii. Pritožnik je 3. februarja 2007 komisarju Almunii poslal še en dopis, v katerem je ponovil svoje obtožbe. V tem dopisu je poleg tega navedel, da ni prejel potrdila o prejemu svojega dopisa z dne 8. decembra 2006. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic zatrjeval, da od Komisije ni prejel nobenega odgovora na njegove dopise z dne 8. decembra 2006, 23. januarja in 3. februarja 2007, ter dodal, da tak neobstoj odgovora pomeni diskriminacijo.

1.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da je GD SANCO glede domnevnega neodgovora na pritožnikov dopis z dne 23. januarja 2007 4. januarja 2007 poslal vsebinski odgovor na njegovo elektronsko sporočilo z dne 29. novembra 2006. Komisija je tudi navedla, da je Generalni direktorat za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: GD INFSO) 11. decembra 2006 pritožniku poslal začasni odgovor. GD INFSO je v tem sporočilu pritožnika obvestil, da Komisija njegovega zahtevka ne more obravnavati, saj ta ne more posegati v spore med državljani in finančnimi institucijami. GD INFSO je pritožniku predložil tudi kontaktne podatke oddelka Banke Španije za pritožbe. Pritožnik je z dopisom z dne 23. januarja 2007 GD SANCO poslal dodatne informacije. Ker dopis ni vseboval nobene posebne zahteve, je GD SANCO menil, da je bil poslan samo v informativne namene in ni odgovoril. Vendar je Komisija 17. aprila 2007 odgovorila na vprašanje, ki ga je pritožnik izpostavil v svojem dopisu z dne 23. januarja 2007, ko je odgovoril na njegov nadaljnji dopis z dne 3. aprila 2007. V zvezi z domnevnim neodzivom na pritožnikova dopisa z dne 8. decembra 2006 in 3. februarja 2007 je kabinet komisarja Almunie pritožnika z dopisom z dne 28. februarja 2007 obvestil, da je bil o njegovem primeru obveščen kabinet g. McCreevyja. Vendar so bili dokumenti zaradi upravnega nadzora poslani kabinetu komisarja McCreevyja šele 15. maja 2007. Član kabineta komisarja McCreevyja, ki je bil odgovoren za Generalni direktorat za notranji trg in storitve (v nadaljnjem besedilu: GD MARKT), je v pismu z dne 11. junija 2007 pritožnika obvestil, da je analiza GD MARKT privedla do enakih zaključkov, kot jih je sprejel GD SANCO. Komisija je sklenila, da je odgovorila na pritožnikove dopise in zato zavrnila njegovo trditev, da je bil žrtev diskriminacije. Komisija se je iskreno opravičila za zamude pri odgovorih.

1.3 Dobra upravna praksa je, da uprava na dopise ali elektronska sporočila, ki jih prejme, odgovori v razumnem roku in na ustrezen način. Varuh človekovih pravic prav tako meni, da je koristno opozoriti, da v skladu s členom 17 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev (1) „uradnik zagotovi, da se odločitev o vsaki zahtevi ali pritožbi, naslovljeni na institucijo, sprejme v razumnem roku, brez odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih od datuma prejema. (...)".

1.4 Pritožnik je v pritožbi trdil, da Komisija ni odgovorila na njegove tri dopise z dne 8. decembra 2006, 23. januarja in 3. februarja 2007. Glede na to, da se zdi, da so bili odgovori na te dopise poslani med to preiskavo, varuh človekovih pravic meni, da je tukaj treba preučiti, ali je Komisija svoje odgovore poslala v razumnem roku.

V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svojem pismu Komisiji z dne 8. decembra 2006 trdil, da je španska banka kršila pravila španskega in evropskega konkurenčnega prava. Pritožnik je 23. januarja 2007 Komisiji poslal nov dopis. Komisija je menila, da ta dopis ni vseboval nobene posebne zahteve, in ga je predložila le kot informacijo. Pritožnik je 3. februarja 2007 komisarju Almunii poslal še en dopis, v katerem je navedel, da ni prejel nobenega potrdila o prejemu njegovega dopisa z dne 8. decembra 2006. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je iz dokumentov, priloženih mnenju Komisije, razvidno, da je Komisija 28. februarja 2007 potrdila prejem pritožnikovega pisma z dne 8. decembra 2006 in ga obvestila, da je bil o njegovih pripombah obveščen član kabineta komisarja, pristojnega za to zadevo, in sicer komisar McCreevy. Varuh nadalje ugotavlja, da je Komisija na pritožnikove dopise odgovorila 11. junija 2007, to je več kot šest mesecev po pritožnikovem prvem dopisu. Varuhinja človekovih pravic meni, da je čas, ki ga je potrebovala za pošiljanje tega odgovora, očitno presegel razumen rok za odgovor na take zahteve.

Vendar varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija v svojem mnenju opravičila za zamudo, do katere je prišlo pri odgovoru na pritožnikove dopise, in pojasnila, da je to posledica upravnega nadzora pri pošiljanju navedenih dopisov kabinetu pristojnega komisarja. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic sicer priznava, da je prišlo do obžalovanja vrednega neuspeha pri učinkovitem obravnavanju korespondence državljana, vendar meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s to trditvijo.

1.5 Pritožnik je v pritožbi trdil, da je to, da Komisija ni odgovorila na njegova pisma, primer diskriminacije. V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da razlog, na katerega se sklicuje, da bi upravičil svojo zamudo, in sicer upravni nadzor pri pošiljanju pritožnikovih dopisov kabinetu pristojnega komisarja, čeprav odraža obžalovanja vredno neuspešno obravnavanje korespondence, ne omogoča sklepa, da je bil pritožnik diskriminiran. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil diskriminiran. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da pritožnikove trditve, da je to, da Komisija ni odgovorila na njegova dopisa, pomenilo diskriminacijo, ni mogoče sprejeti.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s pritožbo. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu/code/en/default.htm).