Strasbourg, 12. februarja 2008

Spoštovani gospod X,

januarja 2007 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo. Pritožba se je nanašala na vsebino dopisa z dne 24. septembra 2006, ki ga je delegacija Komisije poslala svetovalnemu podjetju, ki vas je zaposlilo.

februarja 2007 sem obvestil predsednika Komisije o vaši pritožbi in ga prosil, naj do 31. maja 2007 predloži mnenje o njej. Ker do tega datuma ni bilo odgovora, sem 21. junija 2007 Komisiji poslal opomin, v katerem sem jo zaprosil za mnenje do 15. julija 2007. Komisija je 6. julija 2007 poslala svoje mnenje, ki vam ga je posredovala 26. julija 2007, in vas pozvala, naj po želji predložite pripombe.

Dne 21. septembra 2007 ste mi poslali svoje pripombe. Dne 1. januarja 2008 ste zahtevali informacije v zvezi z obravnavo vaše pritožbe.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so dejstva v zadevi, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je v letih 2005 in 2006 delal kot svetovalec pri dveh projektih, ki ju je financirala EU in ju je podjetje Y izvedlo za delegacijo Komisije (v nadaljnjem besedilu: delegacija).

Med izvajanjem prvega projekta je bil pritožnik imenovan za vodjo skupine projekta. Po zaključku projekta je Komisija javno izrazila zadovoljstvo s kakovostjo dela. Pritožnik je bil nato pozvan k sodelovanju pri drugem projektu, ki ga je prav tako izvedlo podjetje Y, katerega ponudbo je izbrala delegacija. Pritožnik je opozoril, da so se med misijo pojavile napetosti zaradi nesporazumov med stranema. Ko je bilo to vprašanje rešeno, je bil projekt uspešno izveden. Pritožnik je poudaril, da je delegacija v celoti podprla njegova poročila o projektu in tudi menila, da je projekt dosegel svoje cilje.

Septembra 2006 je pritožnik želel sodelovati pri drugih projektih v tretji državi, ki jih je financirala EU in jih je delegacija dodelila podjetju Z. Vendar je Komisija 24. septembra 2006 zavrnila pritožnikovo vlogo. Komisija se je v dopisu, naslovljenem na Z, katerega kopija je bila priložena pritožbi, sklicevala na imenovanje strokovnjakov za kratek čas za projekt in navedla, da ne more sprejeti sodelovanja pritožnika v njem na podlagi njegove nezadovoljive uspešnosti pri prejšnjih projektih, ki jih je financirala EU.

Pritožnik je 30. septembra 2006 pisal delegaciji in izrazil presenečenje nad vsebino dopisa Z. Trdil je, da ocena Komisije o njegovem delu ni utemeljena, saj mu delegacija kot vodji skupine Y ni predložila nobenih pritožb.

Komisija je v odgovoru z dne 12. oktobra 2006 pojasnila, da so uslužbenci delegacije, zlasti odgovorni vodja naloge in vodja oddelka za socialni in človeški razvoj, na več sestankih ustno izrazili svoje pomisleke pritožniku. Komisija je navedla, da dejstvo, da je plačala za projekt, ne pomeni, da je bila uspešnost pritožnika zadovoljiva. Komisija je pojasnila, da je Y obvestila tudi o svojem stališču.

Pritožnik je nato vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Pritožbi je priložil kopijo korespondence z delegacijo in dodatno gradivo. V svoji pritožbi je izrazil nestrinjanje z oceno Komisije o stanju in trdil, da niti on niti Y nista bila nikoli obveščena o kakršnih koli pomislekih Komisije v zvezi z njegovo uspešnostjo.

Po mnenju pritožnika je bila Komisija sicer pristojna, da sprejme ali zavrne kandidaturo svetovalca, vendar ni bila pristojna za izdajo žaljivega pisma zasebnemu svetovalnemu podjetju.

Glede na te argumente je varuhinja človekovih pravic prosila Komisijo, naj predloži mnenje o naslednji trditvi in trditvi pritožnika:

Pritožnik na kratko trdi, da Komisija ni pristojna za izdajo žaljivega pisma zasebnemu svetovalnemu podjetju, ki poda subjektivno mnenje in oceno ter bi lahko imelo škodljive finančne posledice.

Pritožnik zato trdi, da bi morala Komisija zadevni dopis umakniti.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju najprej pojasnila ozadje zadeve. Ugotovila je, da je bila v skladu z veljavnimi pogodbenimi pravili („upravičenci do okvirne pogodbe“) misija za oblikovanje programa dodeljena podjetju Y. Pritožnik je v tej misiji sodeloval kot vodja skupine skupaj z drugimi tremi strokovnjaki. Oseba Y je končno plačilo prejela 1. oktobra 2006, potem ko so bila odobrena zahtevana poročila in so bila delegaciji predložena zahtevana dokazila.

V zvezi z uspešnostjo pritožnika je Komisija pojasnila, da je delegacija glede na naloge, ki jih je opravljal med izvajanjem misije, sklenila, da je bilo njegovo delo vodje skupine nezadostno in ni izpolnilo pričakovanj. To mnenje je temeljilo na: (i) pritožnikovo pomanjkanje vodstvenih, samoiniciativnih in timskih sposobnosti; (ii) njegov pasivni odnos do številnih predhodno dogovorjenih sklepov; (iii) njegova odgovornost za slabo organizacijo in neustrezno izvajanje tretje faze delavnice; in (iv) njegove slabe sposobnosti poročanja. Komisija je ugotovila, da je pritožnik že sodeloval kot vodja skupine v misiji za ugotavljanje istovetnosti za isti program, ki je potekala od septembra 2005 do januarja 2006. Med to misijo je delegacija podala nekaj pripomb v zvezi z uspešnostjo pritožnika, kar zadeva njegove sposobnosti poročanja in pomanjkanje pobude. Kljub tem pripombam je delegacija, ko je Y predlagal svoje ime za vodjo ekipe misije za oblikovanje, menila, da bi njegove izkušnje iz prejšnje misije pomenile dodano vrednost za novo nalogo .. Komisija je dodala, da sodelovanje pritožnika v fazi identifikacije ni pripomoglo k izboljšanju kakovosti njegovega dela v fazi oblikovanja.

Med misijo za oblikovanje se je delegacija, zlasti odgovorni vodja naloge in vodja oddelka za socialni in človeški razvoj, večkrat sestala s pritožnikom, da bi pregledala napredek. na teh srečanjih, ki so potekala 29. januarja; in 21. februarja; 7., 23., 27. in 30. marec; 3., 4. in 6. aprila 2006 je bil pritožnik ustno obveščen o pomislekih delegacije v zvezi z njegovo uspešnostjo. Te pripombe so bile poslane tudi Y. Delegacija je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi slabe uspešnosti pritožnika v vprašalniku o zadovoljstvu projekta, ki je bil Y posredovan 2. oktobra 2006.

V zvezi z odločitvijo Komisije, da ne sprejme sodelovanja pritožnika pri predlogu Z, je Komisija ugotovila, da je bila ta odločitev vsebovana v dopisu z dne 24. septembra 2006, ki je bil naslovljen samo na Z. Odločitev, da jo posreduje pritožniku, je sprejela Z.

Komisija je sklenila, da je delegacija uporabila svojo pravico kot pogodbeni organ, da zavrne pritožnikov življenjepis, in o tem ustrezno obvestila podjetje Z. Za uporabo teh informacij s strani osebe Z ni bila odgovorna delegacija.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah ponovil argumente, ki jih je navedel v pritožbi. Poudaril pa je, da se kritike Komisije lahko nanašajo le na enega od projektov, pri katerih je sodeloval, ne pa tudi na druge projekte, ki jih financira EU, kot je navedeno v pismu Komisije Z z dne 24. septembra 2006. Poleg tega je pritožnik trdil, da delegacija Y ni obvestila o nobenem nezadovoljstvu med izvajanjem prvega projekta, ampak je to storila šele, ko je bilo delo končano, in po tem, ko je bil poslan dopis Z.

ODLOČBA

1 Sklicevanja na pritožnika v dopisu Komisije podjetju Z

1.1 Pritožnik trdi, da Evropska komisija ni pristojna za izdajo žaljivega pisma zasebnemu svetovalnemu podjetju, ki je podalo subjektivno mnenje in oceno ter bi lahko imelo zanj škodljive finančne posledice.

Pritožnik pojasnjuje, da je Komisija v dopisu z dne 24. septembra 2006 zavrnila njegovo sodelovanje pri ponudbi, ki jo je podjetje Z predložilo za imenovanje strokovnjakov za kratek čas v projektu, ki ga je financirala EU, ker je bila njegova uspešnost pri drugih projektih, ki jih je financirala EU, nezadovoljiva.

Pritožnik meni, da ima Komisija sicer pravico sprejeti ali zavrniti kandidaturo svetovalca, vendar njena ocena njegovega dela ni bila utemeljena, saj delegacija v obdobju, ko je bil vodja skupine, ni vložila uradne pisne ali ustne pritožbe.

1.2 Komisija trdi, da je delegacija kot pogodbeni organ uporabila svojo pravico, da zavrne pritožnikov življenjepis in o tem ustrezno obvesti podjetje Z.

V zvezi z razlogi za svojo odločitev Komisija pojasnjuje, da je delegacija glede na delo, opravljeno med izvajanjem prejšnje misije za podjetje Y, sklenila, da je bila uspešnost pritožnika kot vodje skupine „nezadostna“ in „ni izpolnila pričakovanj“. To mnenje je temeljilo na številnih premislekih, med drugim v zvezi s pritožnikovimi spretnostmi, kot so njegova pobuda, krepitev ekipe in izvajanje sklepov, ter njegovimi organizacijskimi spretnostmi in sposobnostmi poročanja.

Komisija trdi, da je pritožniku na več sestankih že ustno pojasnila svoje stališče in da je svoje mnenje o slabem poslovanju pritožnika izrazila tudi v vprašalniku o zadovoljstvu, ki ga je 2. oktobra 2006 poslala IBF.

1.3 Pritožnik v svojih pripombah trdi, da delegacija Y ni obvestila o nobenem nezadovoljstvu med izvajanjem prvega projekta, ampak je to storila šele po zaključku dela in po tem, ko je bilo poslano pismo Z.

1.4 Glede na razpoložljive dokaze varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija odločila nasprotovati sodelovanju pritožnika v ponudbi, ki jo je predložil Z za imenovanje strokovnjakov za krajši čas v projektu, ki ga financira EU.

Zdi se, da je Komisija osebo Z o svoji odločitvi obvestila z dopisom z dne 24. septembra 2006, v katerem je bilo navedeno: „Obžalujemo, da smo [pritožnika] obvestili o zavrnitvi njegovega življenjepisa zaradi nezadovoljive uspešnosti pri drugih projektih, ki jih je financirala EU.“ Zdi se tudi, da se je nezadovoljstvo Komisije nanašalo na delo, ki ga je pritožnik opravil v okviru prejšnjega projekta, ki ga je financirala EU in ga je Y izvedel v obdobju 2005–2006. Pomisleki Komisije so bili na Y uradno naslovljeni šele po zaključku projekta, tj. 2. oktobra 2006, in prek vprašalnika o zadovoljstvu v zvezi s projektom.

1.5 Varuh ugotavlja, da ima Komisija v okviru programov sodelovanja široko diskrecijsko pravico pri pregledovanju in po potrebi zavračanju podizvajalcev, ki jih predlagajo izbrani izvajalci. Mandat vsakega posameznega projekta vsebuje pravno podlago za to široko diskrecijsko pravico.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja tudi, da je Komisija v tem posameznem primeru pri izvrševanju široke diskrecijske pravice od izvajalca, to je osebe Z, zahtevala, naj iz svojega predloga izključi sodelovanje pritožnika kot podizvajalca zaradi njegove nezadovoljive uspešnosti pri prejšnjih projektih, ki jih je financirala EU.

1.6 Varuh ugotavlja, da je pismo Komisije z dne 24. septembra 2006, naslovljeno na Z, odražalo dejstvo, da je Komisija že zavzela stališče, da ni zadovoljna z delom, ki ga je predhodno opravil pritožnik.

Varuh človekovih pravic meni, da bi bila za zagotovitev preglednosti in pravičnosti ter dobrih odnosov z državljani dobra upravna praksa, če bi Komisija pritožnika ustrezno obvestila o svojem stališču in razlogih zanj, preden so njegove službe to stališče posredovale tretji osebi. Varuh ugotavlja, da se v tem primeru zdi nesporno, da je Komisija pritožnika ustno obvestila o svojih pomislekih glede kakovosti njegovega dela na več sestankih, ki so potekali pred 24. septembrom 2006, ko je institucija Z obvestila o svojem stališču glede uspešnosti pritožnika.

Institucija lahko spoštuje pravico do zaslišanja tako, da zainteresirani stranki pisno predstavi svoje argumente. Vendar je lahko v nekaterih okoliščinah primerno, da se taki argumenti predstavijo tudi ustno. Da bi institucija lahko dokazala, da je bila pravica do zaslišanja spoštovana, bi morala sejo evidentirati z ustreznim obvestilom k spisu, v katerem so navedeni argumenti institucije in pripombe zainteresirane strani.

Varuh ugotavlja, da se v tem posebnem primeru zdi nesporno, da je Komisija pritožnika ustno obvestila o svojih pomislekih glede kakovosti njegovega dela na več sestankih, ki so potekali pred 24. septembrom 2006, ko je institucija Z obvestila o svojem stališču glede uspešnosti pritožnika. Ker je imel pritožnik torej možnost, da je bil obveščen o mnenju Komisije o svojem delu in je izrazil svoje mnenje o njem, varuh človekovih pravic meni, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni bilo nepravilnosti.

Vendar varuh človekovih pravic med preiskavo ni imel priložnosti preučiti nobene kopije zapiskov v spisu, v katerem so bili ti sestanki dokumentirani. Da bi preprečili spore v zvezi z domnevno kršitvijo pravice do zaslišanja, se Komisiji lahko zdi koristno, da pisno zabeleži svoja prizadevanja za spoštovanje pravice do zaslišanja in te evidence vključi v ustrezno dokumentacijo.

Varuhinja človekovih pravic bo v zvezi s tem na Komisijo naslovila dodatno pripombo v nadaljevanju.

1.7 V zvezi z razlogi za odločitev Komisije velja načelo dobrega upravnega ravnanja, v skladu s katerim morajo biti odločitve obrazložene. Namen te obveznosti je sodišču Skupnosti omogočiti nadzor nad zakonitostjo odločb in zadevni osebi dati dovolj podatkov za ugotovitev, ali so take odločbe utemeljene ali vsebujejo napake, tako da je njihovo zakonitost mogoče izpodbijati.

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svojem pismu z dne 24. septembra 2006 utemeljila zavrnitev vključitve pritožnika v predlog Z na podlagi njegove "nezadovoljive uspešnosti" pri drugih projektih, ki jih financira EU. Varuh človekovih pravic meni, da ima Komisija pravico, da v okviru projekta, ki ga financira Skupnost, izreka vrednostne sodbe o strokovni uspešnosti osebja, če to stori na strokoven, skladen in vljuden način. Po pregledu tona in besedila pojasnila Komisije varuh človekovih pravic meni, da se ne zdi, da bi bila njegova izjava v zvezi s pritožnikom „napačna izjava“, namenjena diskreditaciji pritožnikovega ugleda. Namesto tega varuh človekovih pravic meni, da njegova izjava predstavlja "vrednostno sodbo", izraženo na strokoven, skladen in vljuden način, o uspešnosti pritožnika v okviru projekta, ki ga financira Skupnost.

Varuh nadalje ugotavlja, da je Komisija v svojem mnenju v odgovor na njegovo preiskavo navedla več razlogov, ki temeljijo na uspešnosti pritožnika v prejšnjih projektih, zlasti v zvezi z njegovim domnevnim pomanjkanjem samoiniciativnih, timskih, organizacijskih in poročevalskih sposobnosti ter neizvajanjem sklepov. Ti razlogi se zdijo zadostni in sorazmerni za utemeljitev stališča Komisije. Varuh človekovih pravic na podlagi pojasnila Komisije meni, da ima pritožnik zdaj dovolj indicev, da ugotovi, ali je stališče Komisije utemeljeno ali vsebuje napake, v tem primeru pa se lahko izpodbija njegova zakonitost.

Na podlagi navedenega varuh človekovih pravic meni, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni nepravilnosti.

2 Zahteva za umik dopisa Komisije

2.1 Pritožnik zahteva, da Komisija umakne svoj dopis Z z dne 24. septembra 2006.

2.2 Glede na zgornje ugotovitve, zlasti sklep iz točke 1.7 zgoraj, da je Komisija navedla več razlogov, ki se zdijo zadostni in sorazmerni, da bi upravičila svoje stališče, varuh človekovih pravic meni, da pritožnikove trditve ni mogoče sprejeti.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

NADALJNJI OMEJITEV

Da bi preprečili spore v zvezi z domnevno kršitvijo pravice do zaslišanja, se Komisiji lahko zdi koristno, da pisno zabeleži svoja prizadevanja za spoštovanje pravice do zaslišanja in te evidence vključi v ustrezno dokumentacijo.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS