Strasbourg, 21. aprila 2008

Spoštovani gospod V.,

5. oktobra 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo. Vaša pritožba, ki je bila dopolnjena z vašim dopisom z dne 9. decembra 2006, se je nanašala na odgovor Komisije na pritožbo na podlagi člena 226 proti Grčiji, ki ste jo vložili pri Komisiji. 20. decembra 2006 sem začel preiskavo v tej zadevi. Komisija mi je 27. marca 2006 poslala svoje mnenje o vaši pritožbi. Posredoval sem vam ga s pozivom k predložitvi pripomb. V nadaljnji korespondenci ste vztrajali pri svoji pritožbi.

Pišem vam, da vas obvestim o rezultatih preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je 8. avgusta 2006 skupaj s številnimi drugimi državljani Komisiji predložil pritožbo na podlagi člena 226 proti Grčiji. Pritožba se je nanašala na domnevno kršitev Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [1], kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 [2], v zvezi s projektom avtoceste ("projekt"). Pritožnik je trdil, da (i) presoja vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: PVO) ni bila izvedena pred objavo (septembra 2005) obvestila o razpisu v zvezi z gradnjo projekta (PVO je bila opravljena le v zvezi z okrožno cesto, ki se je nanašala na projekt, ki se jasno razlikuje od zadevnega); (ii) je bila na podlagi ustreznih pritožb pripravljena študija PVO o projektu, ki je bila februarja 2006 predložena prefekturi Halkidiki (Grčija); (iii) so lokalno prebivalstvo, občina N. Moudania (Grčija) in prefekturni svet Halkidiki izrazili nasprotovanje projektu. Pritožnik je skupaj s pritožbo predložil več dokumentov in fotografijo znaka, ki kaže, da bi dela v zvezi s projektom stala 25.000.000 EUR in bi jih izvedel gradbenik X. Komisija je z dopisom z dne 15. septembra 2006 odgovorila pritožniku in poudarila, da zgolj dejstvo, da sta lokalno prebivalstvo in prefekturni svet v Halkidikiju izrazila negativno mnenje v zvezi s projektom, ne dokazuje kršitve Direktive 85/337. Komisija je tako navedla, da „pritožbe ni mogoče registrirati“.

Z dopisom z dne 5. oktobra 2006 je pritožnik obvestil Komisijo, da ni upošteval njegovega argumenta (i) zgoraj, in na tej podlagi zahteval evidentiranje njegove pritožbe zaradi kršitve. Ta dopis je bil poslan (in izrecno naslovljen) tudi evropskemu varuhu človekovih pravic, ki ga je evidentiral kot pritožbo zoper Komisijo. Varuh človekovih pravic je 1. decembra 2006 prejel kopijo odgovora Komisije (z dne 23. novembra 2006) na pritožnikov dopis z dne 5. oktobra 2006. Komisija je najprej izrazila obžalovanje, ker pritožnikova trditev (i) v dopisu z dne 15. septembra 2006 ni bila ustrezno obravnavana. Komisija je nadalje navedla, da:

(a) razpisni postopek za projekt se je dejansko nanašal na gradnjo avtoceste z ovirami na obeh straneh in ne le na izboljšanje obstoječe okrajne ceste, kar je pomenilo kršitev člena 2(1) Direktive 85/337;

(b) nato je nosilec projekta izvedel novo presojo vplivov na okolje, ki je bila pristojnemu ministrstvu predložena 29. decembra 2005;

(c) nova presoja vplivov na okolje je bila predložena v postopek posvetovanja/vrednotenja;

(d) ta postopek je bil zaključen s sprejetjem skupnega ministrskega sklepa 1000838 z dne 16. oktobra 2006, s katerim so bili odobreni okoljski pogoji projekta;

(e) glede na zgoraj navedeno je prišlo do kršitve zakonodaje Skupnosti, ki je že povzročila in "izčrpala" njene učinke;

(f) grški organi so sprejeli ukrepe, potrebne za odpravo kršitve, glede na to, da je bil za projekt uveden nov postopek presoje vplivov na okolje;

(g) zato postopek za ugotavljanje kršitev ne bi imel predmeta in njegov začetek ne bi bil koristen;

(h) namen postopka za ugotavljanje kršitev je bil doseči spremembo ravnanja države članice, ki ne izpolnjuje zahtev, in ne na splošno ugotoviti, ali je do kršitve prišlo v preteklosti.

Pritožnik je 9. decembra 2006 varuhu človekovih pravic poslal telefaks, v katerem je poudaril, da je bil odgovor Komisije z dne 23. novembra 2006 primer nepravilnosti. Trdil je, da Komisija ni ustrezno obravnavala njegove pritožbe na podlagi člena 226. Natančneje, izpodbijal je ugotovitev Komisije, da so nacionalni organi sprejeli ustrezne ukrepe za odpravo kršitve Direktive 85/337. Trdil je, da bi morala Komisija upoštevati obstoj trajajoče kršitve, ker nacionalni organi niso preklicali ali razveljavili nacionalnih aktov, ki so bili vzrok za navedeno kršitev, in sicer postopka za oddajo javnega naročila in poznejše oddaje javnega naročila gradenj za gradnjo projekta. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi z zgoraj navedeno trditvijo in podpornim argumentom pritožnika.

Poizvedba

Komisija se je v svojem mnenju najprej sklicevala na zgoraj navedeno korespondenco s pritožnikom. Komisija je potrdila svoje stališče, da je prišlo do kršitve člena 2(1) Direktive 85/337/EGS, ki je povzročila in izčrpala njene učinke („infraction consomée“), saj je bila za sporni projekt naknadno opravljena presoja vplivov na okolje. Komisija je dodala, da so bile pritožnikove obtožbe zoper to presojo vplivov na okolje evidentirane kot pritožba na podlagi člena 226 in da bo pritožnika pravočasno obvestila o svoji odločitvi v zvezi s tem. Pritožnik je v svojih pripombah v bistvu vztrajal pri svoji trditvi.

ODLOČBA

1 Trditev, da Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikove pritožbe na podlagi člena 226, ker je menila, da je kršitev Direktive 85/337 povzročila in izčrpala njene učinke

1.1 Pritožnik je 8. avgusta 2006 skupaj s številnimi drugimi državljani pri Evropski komisiji vložil pritožbo na podlagi člena 226 proti Grčiji. Pritožba se je nanašala na domnevno kršitev Direktive Sveta 85/337 z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (3), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 (4), v zvezi s projektom avtoceste (v nadaljevanju: projekt). Pritožnik je zlasti trdil, da presoja vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: PVO) ni bila izvedena pred objavo (septembra 2005) obvestila o razpisu v zvezi z gradnjo projekta. Trdil je tudi, da je bila presoja vplivov na okolje opravljena le v zvezi z okrožno cesto, ki se je nanašala na projekt, ki se je precej razlikoval od zadevnega projekta. Komisija je zavrnila preiskavo pritožbe. Komisija je v odgovor na zgoraj navedeno trditev navedla, da:

(a) razpisni postopek za projekt se je dejansko nanašal na gradnjo avtoceste z ovirami na obeh straneh in ne le na izboljšanje obstoječe okrajne ceste, kar je pomenilo kršitev člena 2(1) Direktive 85/337(5);

(b) nosilec projekta je nato izvedel novo presojo vplivov na okolje, ki je bila pristojnemu ministrstvu predložena 29. decembra 2005;

(c) nova presoja vplivov na okolje je bila predložena v postopek posvetovanja/vrednotenja;

(d) ta postopek je bil zaključen s sprejetjem skupnega ministrskega sklepa 1000838 z dne 16. oktobra 2006, s katerim so bili odobreni okoljski pogoji projekta;

(e) glede na zgoraj navedeno je Komisija sklenila, da je prišlo do kršitve prava Skupnosti, ki je že povzročila in "izčrpala" njegove učinke;

(f) grški organi so sprejeli ukrepe, potrebne za odpravo kršitve, glede na to, da je bil za projekt uveden nov postopek presoje vplivov na okolje;

(g) zato postopek za ugotavljanje kršitev ne bi imel predmeta in njegov začetek ne bi bil koristen;

(h) namen postopka za ugotavljanje kršitev je bil doseči spremembo ravnanja države članice, ki ne izpolnjuje zahtev, in ne na splošno ugotoviti, ali je do kršitve prišlo v preteklosti.

Komisija je v svojem mnenju o pritožbi potrdila svoje zgoraj navedeno stališče o „kršitvenem konsoméeju“, pri čemer je navedla, da je bila za sporni projekt naknadno opravljena presoja vplivov na okolje. Dodala je, da so bile pritožnikove obtožbe zoper to presojo vplivov na okolje zdaj evidentirane kot pritožba na podlagi člena 226 in da bo Komisija pritožnika pravočasno obvestila o svoji odločitvi v zvezi s tem.

1.2 Evropski varuh človekovih pravic najprej opozarja, da je treba obstoj neizpolnitve obveznosti presojati glede na položaj države članice ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju (6). Če kršitev takrat ne bi več obstajala, bi bila tožba proti državi članici nedopustna (7). Pritožnik je v zvezi s to pritožbo in v podporo svoji trditvi trdil, da gre za trajajočo kršitev, ker nacionalni organi niso preklicali ali razveljavili nacionalnih aktov, iz katerih izhaja kršitev. Natančneje, pritožnik je trdil, da zadevni grški organ ni preklical razpisnega postopka in poznejše oddaje javnega naročila gradenj za izvedbo projekta. V zvezi s tem se zdi, da ni sodne prakse, ki bi potrjevala, da so morali nacionalni organi v položaju, kakršen je obravnavani, ravnati tako, kot je navedel pritožnik, da bi odpravili kršitev (člen 2(1) Direktive 85/337), ki jo je ugotovila Komisija. Poleg tega je razumno šteti, da je v takem primeru kršitev odpravljena, če (i) pristojni nacionalni organi pred izvedbo del, načrtovanih za projekt, zahtevajo, da se za projekt izvede presoja vplivov na okolje v skladu z ustreznimi določbami prava Skupnosti, in (ii) ti organi po postopku presoje vplivov na okolje in glede na njegove rezultate sprejmejo (novo) odločitev o izdaji ali zavrnitvi soglasja za izvedbo. Zdi se, da se je to zgodilo v obravnavanem primeru. Glede na navedeno pritožnikova trditev ni bila utemeljena. Zato varuh človekovih pravic ne najde nobenega ustreznega primera nepravilnosti s strani Komisije.

1.3 Varuh tudi ugotavlja, da je pritožnik navedel številne argumente, ki se v bistvu nanašajo na (novo) presojo vplivov na okolje. Te trditve ne vplivajo na to preiskavo, temveč so pomembne za zavrnitev pritožnikove pritožbe na podlagi člena 226 zoper to presojo vplivov na okolje in poznejše soglasje za izvedbo projekta s strani Komisije. Ta zavrnitev je predmet druge pritožbe, ki jo je pritožnik vložil pri varuhu človekovih pravic (pritožba 629/2008/ID), in bo preučena v tem okviru.

2 Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav v zvezi s to pritožbo ni ugotovil nepravilnosti Komisije. Varuh človekovih pravic tako zaključi zadevo.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 1985, L 175, str. 40.

(2) UL 1997, L 73, str. 5.

(3) UL 1985, L 175, str. 40.

(4) UL 1997, L 73, str. 5.

(5) Člen 2(1) Direktive 85/337, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/11, določa: "Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Ti projekti so opredeljeni v členu 4." Tako je Komisija v bistvu menila, da je zadevni razpis, za katerega se zdi, da je privedel do odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila gradenj, vključeval "soglasje (...), dano" v zvezi z izvedbo projekta.

(6) Glej na primer sodbo z dne 29. aprila 2004 v zadevi Komisija proti Avstriji (C-209/02, ZOdl., str. I-1211, točka 16).

(7) Glej na primer zadevo C-362/90, Komisija proti Italiji, Recueil 1992, str. I-2353, točka 13.