Strasbourg, 19. junija 2008

Spoštovana gospa G.,

julija 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropski parlament, ker domnevno ni ponovno vključil vašega imena na seznam samostojnih tolmačev, akreditiranih za delo v Parlamentu. Trdili ste tudi, da Parlament ni odgovoril na vaša elektronska sporočila z dne 18. julija 2005 in 21. februarja 2006.

Dne 12. septembra 2006 sem vašo pritožbo posredoval predsedniku Parlamenta. Parlament je mnenje poslal 15. novembra 2006.

Dne 27. novembra 2006 sem vam ga poslal s pozivom, naj do 31. decembra 2006 predložite pripombe.

Z elektronsko pošto z dne 18. decembra 2006 ste zaprosili za podaljšanje roka za predložitev pripomb.

Z elektronskim sporočilom z dne 20. decembra 2006 sem vas obvestil, da sem se odločil ugoditi vaši prošnji, in vas pozval, da do 31. januarja 2007 predložite svoje pripombe na mnenje Parlamenta. Svoje pripombe ste poslali 6. februarja 2007.

julija in 6. avgusta 2007 ste mi poslali nadaljnja elektronska sporočila v zvezi z vašo pritožbo.

februarja 2008 sem Parlament zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo. Parlament mi je odgovor poslal 10. marca 2008.

Dne 17. marca 2008 sem vam posredoval odgovor Parlamenta s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 13. maja 2008.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Ozadje: pritožba št. 837/2006/MF

Pritožnik je 15. marca 2006 pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložil prvo pritožbo (837/2006/MF) zoper Evropski parlament v zvezi z njegovimi delovnimi odnosi.

Po mnenju pritožnika so bila upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je za Evropsko komisijo delal od leta 1975 do 1978 kot samostojni tolmač na podlagi pogodbe pomožnega uslužbenca.

Med letoma 1978 in 1995 je pritožnik delal za Parlament kot samostojni tolmač. Nato je pritožnik za določeno obdobje prenehal delati za Parlament in delal za mednarodne organizacije v Združenih državah. Nato je spet delala v parlamentu.

Leta 1998 je pritožnica stopila v stik s predsednikom Parlamenta, njegovim generalnim sekretarjem in generalnim direktorjem generalnega direktorata za upravo, da bi bila obveščena o razlogih, zakaj se je število njenih delovnih ur dosledno zmanjševalo. Obveščena je bila, da se je po pristopu novih držav članic skrajšal delovni čas samostojnih tolmačev za nekatere jezike.

Pritožnik je 6. februarja 2004 poskušal stopiti v stik s službo Parlamenta za tolmačenje z uporabo računalniškega programa, ki vsebuje seznam vseh samostojnih tolmačev, akreditiranih za delo v Parlamentu. Pritožniku je bil zavrnjen dostop do tega programa. Obveščena je bila, da je bilo njeno ime „odpovedano“ s seznama samostojnih tolmačev. Po njenem mnenju je bilo to nepošteno.

Pritožnica je nato ponovila svojo zahtevo za vključitev na seznam samostojnih tolmačev, akreditiranih za delo v Parlamentu. Njena zahteva je bila zavrnjena.

V pritožbi varuhinji človekovih pravic je trdila, da je več kot 20 let delala za Parlament in Komisijo ter da so bile njune ustrezne službe vedno zadovoljne z njenim delom. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je žrtev diskriminacije.

Glede na to, da pritožnica ni predložila nobenih dokumentov, ki bi potrjevali, da se je v zvezi s svojo trditvijo o diskriminaciji predhodno upravno obrnila na Parlament, jo je varuh človekovih pravic 20. aprila 2006 obvestil, da je njena pritožba na podlagi člena 195 Pogodbe ES nedopustna. Pritožnik je bil obveščen, da bi lahko razmislil o podaljšanju pritožbe pri varuhu človekovih pravic, če bi predložil ustrezne dokumente, ki bi potrjevali, da je v zvezi s svojo trditvijo stopil v stik s Parlamentom.

Ta pritožba 2485/2006/MF

Pritožnik je 10. julija 2006 varuhu človekovih pravic poslal nov dopis. Glede na priložene dokumente je bil nadaljnji dopis pritožnika 17. julija 2006 evidentiran kot nova pritožba pod referenčno številko 2485/2006/MF.

Pritožnica je v pritožbi ponovila svojo trditev, da je bila žrtev diskriminacije, ker se je število njenih delovnih ur od leta 1995 stalno zmanjševalo. Priložila je pismo z dne 21. junija 1999, naslovljeno na generalnega sekretarja Parlamenta, v katerem se je pritožila nad tem, kar je po njenem mnenju „preganjanje“direktorja službe za tolmačenje in vodje francoskega oddelka. Generalni sekretar Parlamenta je v svojem odgovoru navedel, da njena trditev ni utemeljena.

Pritožnica je pritožbi priložila tudi pismo iz leta 1998, ki ga je več poslancev Evropskega parlamenta poslalo predsedniku Parlamenta in v katerem so poudarili, da pritožnika, ki je za Parlament delal več kot 20 let, Parlament ni več zaposlil. Ustrezni poslanci Evropskega parlamenta so predsednika Parlamenta pozvali, naj odpravi to nepravično stanje.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic ponovil svojo trditev, da je bilo decembra 2003 njeno ime nepravično odstranjeno s seznama samostojnih tolmačev.

Navedla je, da je Parlament 10. maja 2005 predlagal, da se njeno ime ponovno vključi na seznam, in jo v zvezi s tem povabila, naj izpolni obrazec z osebnimi podatki, kot so njen službeni in osebni naslov ter njene službene in osebne telefonske številke, ki bi bile koristne, da bi po potrebi prišla do nje.

Pritožnica je v pritožbi varuhu človekovih pravic poudarila, da je osebne podatke posredovala po elektronski pošti, vendar odgovora ni nikoli prejela. Z elektronskim sporočilom z dne 18. julija 2005 je pritožnica obvestila Parlament, da 10. maja 2005 ni prejela obrazca, ki bi ga morala izpolniti. Z elektronsko pošto z dne 21. februarja 2006 je pritožnik ponovno stopil v stik s Parlamentom. Izrazila je razočaranje, prvič, da ji Parlament ni nikoli ponudil nobenega dela, čeprav je bila obveščena, da bo njeno ime ponovno vključeno na seznam, in drugič, da še vedno nima dostopa do računalniškega programa, ki vsebuje seznam vseh samostojnih tolmačev. Trdila je, da ni nikoli prejela nobenega odgovora na ti dve elektronski sporočili.

Pritožnica je v pritožbi navedla naslednje trditve:

1. Bila je žrtev diskriminacije, ker se je število njenih delovnih ur od leta 1995 stalno zmanjševalo.
2. Parlament jo je decembra 2003 nepravično izbrisal s seznama samostojnih tolmačev in njenega imena ni ponovno vključil na seznam, čeprav jo je pozval, naj izpolni obrazec z osebnimi podatki.
3. Parlament ni odgovoril na njeni elektronski sporočili z dne 18. julija 2005 in 21. februarja 2006.

Poizvedba

Pristop varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je z dopisom z dne 12. septembra 2006 pritožnika obvestil, da se je odločil začeti preiskavo v zvezi z drugo in tretjo trditvijo iz njegove pritožbe.

Kar zadeva pritožnikovo prvo trditev, je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da se je odločil zaključiti ta vidik zadeve na podlagi člena 2(4) njegovega statuta, saj so se pomembna dejstva, ki so bila podlaga za to trditev, nanašala na obdobje od leta 1995 do leta 1999.

Mnenje Parlamenta

Parlament je v odgovoru povzel naslednje izjave:

Kar zadeva domnevno nepošteno odstranitev pritožnikovega imena s seznama samostojnih tolmačev decembra 2003, to je pred oblikovanjem medinstitucionalnega seznama tolmačev, akreditiranih za delo v eni ali več evropskih institucijah, je Parlament izjavil, da je bilo pritožnikovo ime dejansko odstranjeno iz podatkovne zbirke „GERI“(1).

Vendar je bil pritožnik še vedno na seznamu samostojnih tolmačev pod šifriranim imenom, pred katerim je bila oznaka „ZZ“(„ZZGALBR“). Parlament je izjavil, da se ta seznam uporablja v primerih, ko služba, ki zaposluje, ni več imela stikov z ustreznim tolmačem ali če je slednji izrazil željo, da se ga začasno ali za stalno ne zaposli več.

Vodja oddelka za francosko tolmačenje v Parlamentu (v nadaljevanju: vodja oddelka) je 8. aprila 2005 pritožnika obvestil o zgoraj navedenem seznamu. Poleg tega je pritožnico obvestila, da je imela več let resne težave pri navezovanju stikov z njo.

Kar zadeva domnevno nevključitev pritožnikovega imena na seznam tolmačev, vključenih v podatkovno zbirko GERI, je Parlament navedel, da so bili vsi tolmači, akreditirani za delo v evropskih institucijah, pozvani, naj izpolnijo obrazec, v katerem so navedeni njihovi kontaktni podatki. Pritožnik, za katerega se je zdelo, da ga redno zaposluje Služba Komisije za tolmačenje SCIC, je prav tako izpolnil ta obrazec.

Vendar je Parlament poudaril, da pristojni vodje oddelkov pri pripravi seznama tolmačev, akreditiranih za delo v evropskih institucijah, niso podelili akreditacije vsem tolmačem. V pritožnikovem primeru vodja enote za francosko tolmačenje ni želela več sodelovati s pritožnikom iz razlogov, ki so ji bili omenjeni v več elektronskih sporočilih, in sicer njena neupravičena odsotnost, ko je imela sklenjeno pogodbo; nezmožnost vzpostavitve stika z njo v daljšem časovnem obdobju; in njene obrekljive pripombe v zvezi z nadrejenimi.

Parlament je nadalje navedel, da čeprav je bila pritožniku podeljena ustrezna akreditacija, dejstvo, da je bilo njegovo ime uvrščeno na ta seznam, ne pomeni, kot je ugotovilo Sodišče prve stopnje, pravice do določenega števila delovnih dni.

Parlament je v zvezi s tem, da domnevno ni odgovoril na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 18. julija 2005, navedel, da je pritožniku odgovoril po elektronski pošti istega dne, in priložil kopijo tega odgovora.

Glede domnevnega neodgovora na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 21. februarja 2006 je Parlament priložil kopijo odgovora, ki naj bi ga vodja oddelka pritožniku poslal 21. februarja 2006. Parlament je navedel, da se je vodja oddelka v zelo malo verjetnem primeru, da je 21. februarja 2006 pozabila poslati to elektronsko sporočilo pritožnici, zanjo opravičil. V vsakem primeru so številni odgovori, ki jih je Parlament poslal v odgovor na pritožnikova elektronska sporočila pred 21. februarjem 2006 in po njem, pokazali, da Parlament v zvezi s tem vprašanjem ni ravnal malomarno.

Pripombe pritožnika

Pritožnica je v svojih pripombah ponovila trditev iz svoje prve pritožbe 837/2006/MF, v skladu s katero naj bi bila žrtev diskriminacije, ker ji Parlament, čeprav je bilo njeno ime uvrščeno na seznam samostojnih tolmačev, akreditiranih za delo v Parlamentu, ni nikoli ponudil nadaljnjih pogodb.

Pritožnik je nadalje trdil, da je prišlo do pomanjkanja preglednosti, ker tolmači niso bili obveščeni o odločitvi vodij enot, da jim podelijo akreditacijo ali da jo zavrnejo. Nazadnje se je spraševala, zakaj jo je Parlament, če je ne želi več zaposliti, o tem odlašal obvestiti. Po njenem mnenju je to pomenilo pomanjkanje informacij.

Pritožnica je izpodbijala dejstvo, da dolgo časa ni bila na voljo, da bi se odzvala na stike iz Parlamenta. Poudarila je, da ni nikoli izjavila, da ne želi več delati za Parlament. Prav tako je ovrgla stališče Parlamenta, da je bila neupravičeno na dopustu in da je podala obrekljive pripombe v zvezi s svojimi nadrejenimi. Meni, da Parlament ni predložil dokaza v podporo svojim trditvam.

Pritožnica je priznala, da je vodja enote „potrdil prejem“ njenega elektronskega sporočila z dne 18. julija 2005. Pritožnica je nadalje ugotovila, da odgovor Parlamenta na njeno elektronsko sporočilo z dne 21. februarja 2006 "nenavadno" ni vseboval nobenega datuma.

Nadaljnji dopis pritožnika z dne 6. avgusta 2007

Pritožnica je 6. avgusta 2007 varuhu človekovih pravic poslala še en dopis, v katerem je ponovila trditev, da je bila žrtev diskriminacije Parlamenta. Navedla je, da čeprav so se dejstva, ki jih je opisala v tem dopisu, nanašala na obdobje pred obdobjem, ki ga je varuh človekovih pravic lahko upošteval, so bila po njenem mnenju ta dejstva bistvena.

Poleg tega je navedla, da jo je Parlament uradno zaposlil za dva dni in da je prejela ustrezno plačo. Kasneje pa je ugotovila, da se je v ustreznem programu pojavila, kot da je bila zaposlena štiri dni. Ko je pritožnica zahtevala informacije o tej situaciji, je bila obveščena, da bo plačana samo za štiri dni, če bo prejela pisno potrdilo o ponudbi za zaposlitev. Po mnenju pritožnika je to pomenilo neenako obravnavanje Parlamenta.

Dodatne poizvedbe
Zahteva za informacije, naslovljena na Parlament

Po skrbni preučitvi mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika je varuh človekovih pravic menil, da je treba Parlament zaprositi za dodatne informacije.

Varuh človekovih pravic je zato pozval Parlament, naj mu posreduje informacije o naslednji točki:

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je vodja enote v elektronskem sporočilu z dne 18. julija 2005 navedel, da je pritožnik „akreditiran pri SCIC“. V nadaljnjem elektronskem sporočilu pritožniku z dne 21. februarja 2006 je vodja enote nadalje navedla, da je pritožnikovo ime „na skupnem seznamu francoskih tolmačev“, vendar z njo ni bil vzpostavljen stik, ker „jezikovno kombinacijo pokrivajo drugi tolmači, katerih storitve so bile dejansko zadovoljive“.

Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic pozvala Parlament, naj poda pripombe o očitnih protislovjih v izjavah vodje oddelka.

Odgovor Evropskega parlamenta

Parlament je v repliki najprej navedel, da je treba razlikovati med tolmači, ki so akreditirani za delo za vse tri tolmaške službe, in sicer za Komisijo, Parlament in Sodišče, in tolmači, ki so akreditirani za delo samo za eno ali dve od treh institucij. Pritožnik je bil del druge kategorije.

Ob pripravi skupnega seznama so vsi tolmači, ki so redno delali za vse institucije, [b] niso bili predmet nobene pritožbe in [c] so neprekinjeno sodelovali z institucijami, samodejno prejeli skupno akreditacijo na skupnem seznamu. Tolmači, ki niso izpolnjevali teh pogojev, so ohranili akreditacijo za institucijo(-e), za katero(-e) so še naprej delali.

Ker pritožnica leta 2001 ni spoštovala več pogodb in je dalj časa ostala nedosegljiva, je Parlament ni priporočil za širšo akreditacijo na skupnem seznamu. Vendar je ostala na seznamu z akreditacijo JICS (2). Vodja enote je pritožnika o tem ustrezno obvestil v elektronskem sporočilu z dne 18. julija 2005.

Vodja enote je v elektronskem sporočilu z dne 21. februarja 2006 potrdila status pritožnika, tj. akreditacijo samo za JICS. Poleg tega je pritožnico obvestila, da je ne želi priporočiti za zaposlitev z namenom morebitne akreditacije za Parlament, ker (i) ji ni primanjkovalo jezikovnih kombinacij in (ii) je bila jezikovna kombinacija zelo dobro pokrita z drugimi pomožnimi konferenčnimi tolmači, ki so redno in v celoti sodelovali s Parlamentom.

Parlament je nadalje navedel, da pomanjkanje skupne akreditacije nikakor ne preprečuje drugim institucijam, da zaposlijo pomožne tolmače s tem statusom, kadar je to potrebno. Če bi bile storitve pomožnih konferenčnih tolmačev zadovoljive, bi lahko institucija zaprosila za podaljšanje akreditacije tolmača.

Parlament je zato menil, da med obema elektronskima sporočiloma, ki ju je vodja oddelka poslal pritožniku, ni protislovij.

Parlament je sklenil, da glede na pojasnila iz prejšnjih odgovorov v zvezi s storitvami in ravnanjem pritožnika vodja oddelka nima razloga, da bi službi za zaposlovanje pomožnih konferenčnih tolmačev priporočil, naj zaposli pritožnika.

Nadaljnje pripombe pritožnika

Pritožnica je v svojih pripombah navedla, da Parlament ni vztrajal pri svojem stališču, da je bila predmet pritožb. Poudarila je tudi, da je bila vedno dosegljiva na svojem mobilnem telefonu in da je bil Parlament seznanjen z njenim elektronskim naslovom, če bi jo želel kontaktirati.

Pritožnik je nadalje navedel, da je iz nadaljnjega mnenja Parlamenta razvidno, da vodja oddelka ni bila zadovoljna z njenim delom. Po mnenju pritožnice bi se lahko odzvala in predložila svoje argumente, če bi bila o tem obveščena prej. Poudarila je, da to pomeni pomanjkanje preglednosti.

ODLOČBA

1 Obseg preiskave varuha človekovih pravic

1.1 Pritožnik je med letoma 1975 in 1995 delal kot samostojni tolmač za Evropsko komisijo in Evropski parlament. Po obdobju, v katerem ni delala za Parlament, je pritožnica brez uspeha poskušala ponovno delati za institucijo. Po mnenju pritožnice je Parlament decembra 2003 njeno ime nepravično izbrisal s seznama samostojnih tolmačev, akreditiranih za delo v evropskih institucijah. Navedla je, da je Parlament 10. maja 2005 predlagal, da se njeno ime ponovno vključi na seznam. V zvezi s tem jo je Parlament pozval, naj izpolni obrazec s svojimi kontaktnimi podatki. Čeprav je pritožnik svoje kontaktne podatke predložil po elektronski pošti, je izjavil, da ni nikoli prejel odgovora. Pritožnica je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic trdila, da je Parlament decembra 2003 njeno ime nepravično izbrisal s seznama samostojnih tolmačev in ga kljub pozivu, naj izpolni obrazec z njenimi osebnimi podatki, ni ponovno vključil na seznam.

1.2 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnica v svojih pripombah ponovila trditev iz svoje prve pritožbe 837/2006/MF, v skladu s katero je bila žrtev diskriminacije, saj ji Parlament kljub uvrstitvi njenega imena na seznam ni nikoli ponudil nadaljnjih pogodb. Pritožnik je nadalje trdil, da ni bilo preglednosti, ker tolmači niso bili obveščeni o odločitvi zadevnih vodij enot, da jim podelijo akreditacijo, na podlagi katere lahko delajo za evropske institucije, ali da jo zavrnejo. Nazadnje se je spraševala, zakaj jo je Parlament, če je ne želi več zaposliti, o tem odlašal obvestiti. Po njenem mnenju je to pomenilo pomanjkanje informacij. Varuhinja človekovih pravic tudi ugotavlja, da je pritožnica v svojem nadaljnjem pismu z dne 6. avgusta 2007 ponovila svojo trditev, da je bila žrtev diskriminacije Parlamenta.

1.3 V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da je bila žrtev diskriminacije, želi varuh poudariti, da je ta vidik zadeve na podlagi člena 2(4) njegovega statuta nedopusten, kot je že navedel v pismu pritožniku z dne 12. septembra 2006, glede na to, da se dejstva, ki so bila podlaga za to trditev, nanašajo na obdobje od leta 1995 do leta 1999 (3).

1.4 V zvezi s pritožnikovimi trditvami o pomanjkanju preglednosti in informacij želi varuh človekovih pravic poudariti, da gre pri teh vprašanjih za nove trditve, ki niso bile navedene v pritožnikovi prvotni pritožbi. Zato ne spadajo na področje te preiskave. Pritožnik bi lahko razmislil o obnovitvi teh obtožb, potem ko je v skladu s členom 2(4) svojega statuta opravil ustrezna predhodna upravna posvetovanja s Parlamentom.

2 Domnevna nepravična odstranitev pritožnikovega imena s seznama samostojnih tolmačev in domnevna nevključitev pritožnikovega imena na seznam

2.1 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Parlament decembra 2003 njeno ime neupravičeno izbrisal s seznama samostojnih tolmačev in ga kljub pozivu, naj izpolni obrazec z njenimi osebnimi podatki, ni ponovno vključil na seznam.

2.2 Parlament je v svojem mnenju navedel, da je bilo ime pritožnika dejansko odstranjeno iz podatkovne zbirke "GERI". Vendar je bil pritožnik še vedno na seznamu samostojnih tolmačev pod šifriranim imenom, pred katerim je bila oznaka „ZZ“ („ZZGALBR“). Parlament je navedel, da se ta seznam uporablja v primerih, ko služba, ki zaposluje, nima več stikov z ustreznim tolmačem ali ko je zadevni tolmač izrazil željo, da se ga v prihodnje ne zaposli, niti začasno niti za nedoločen čas. Vodja oddelka Parlamenta je 8. aprila 2005 pritožnika obvestil o zgoraj navedenem seznamu. Vodja enote je pritožnika nadalje obvestila, da je v zadnjih nekaj letih naletela na resne težave pri navezovanju stikov z njo.

Kar zadeva domnevno nevključitev pritožnikovega imena na seznam iz podatkovne zbirke GERI, je Parlament navedel, da so bili po oblikovanju medinstitucionalnega seznama tolmačev, akreditiranih za delo v eni ali več evropskih institucijah, vsi zadevni tolmači pozvani, naj izpolnijo obrazec, v katerem so navedeni njihovi kontaktni podatki. Pritožnik, za katerega se je zdelo, da ga je „SCIC“ redno zaposlil, je prav tako izpolnil ta obrazec. Vendar je treba poudariti, da pristojni vodja oddelkov pri pripravi seznama tolmačev, akreditiranih za delo v evropskih institucijah, ni podelil ustrezne akreditacije vsem tolmačem. V pritožnikovem primeru vodja enote ni želela več sodelovati z njo iz razlogov, ki so bili pritožniku omenjeni v več elektronskih sporočilih, in sicer zaradi njene neupravičene odsotnosti v času, ko je imela sklenjeno pogodbo; nezmožnost vzpostavitve stika z njo v daljšem časovnem obdobju; in obrekljive pripombe, ki jih je podala v zvezi s svojimi nadrejenimi.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah izpodbijal stališče Parlamenta, da ni na voljo in da Parlament z njo že dolgo ni stopil v stik. Prav tako je ovrgla stališče Parlamenta, da je bila brez kakršne koli utemeljitve odsotna in da je podala obrekljive pripombe v zvezi s svojimi nadrejenimi.

2.4 Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic menila, da je primerno Parlament zaprositi za dodatne informacije. Zato je Parlament pozval, naj poda pripombe o očitnih protislovjih v izjavah vodje oddelka v njenih elektronskih sporočilih z dne 18. julija 2005 in 21. februarja 2006.

2.5 Parlament je v dodatnem odgovoru pojasnil, da pritožnica leta 2001 ni spoštovala več pogodb in je dalj časa ostala nedosegljiva, zato se ni odločila, da jo priporoči za širšo akreditacijo na skupnem seznamu. Vendar je ostala na seznamu z akreditacijo JICS. Vodja enote je pritožnika o tem ustrezno obvestil v elektronskem sporočilu z dne 18. julija 2005. Vodja oddelka je v elektronskem sporočilu z dne 21. februarja 2006 pritožnico obvestila, da je ne želi priporočiti za zaposlitev z namenom morebitne akreditacije za Parlament, ker (i) njena jezikovna kombinacija ni bila pomanjkljiva in (ii) so to jezikovno kombinacijo zelo dobro pokrili drugi pomožni konferenčni tolmači, ki so v celoti zadovoljni z rednim delom s Parlamentom. Parlament je zato menil, da med obema elektronskima sporočiloma, ki ju je vodja oddelka poslal pritožniku, ni protislovij. Parlament je nadalje poudaril, da vpis imena tolmača na skupni seznam s skupno akreditacijo ali omejeno akreditacijo ene od institucij pomeni le, da je zadevni tolmač upravičen do zaposlitve, ne daje pa pravice do zaposlitve.

2.6 V svojih nadaljnjih pripombah je pritožnica navedla, da Parlament ni vztrajal pri svojem stališču, da je bila predmet pritožb. Poudarila je tudi, da je bila vedno dosegljiva na svojem mobilnem telefonu in da je bil Parlament seznanjen z njenim elektronskim naslovom. Pritožnik je nadalje navedel, da je iz nadaljnjega mnenja Parlamenta razvidno, da vodja oddelka ni bila zadovoljna z njenim delom. Po mnenju pritožnice bi se lahko odzvala in predložila svoje argumente, če bi bila o tem obveščena prej.

2.7 Varuh človekovih pravic uvodoma ugotavlja, da iz mnenja Parlamenta in nadaljnjega odgovora izhaja, da mora zadevni kandidat, da bi bil upravičen do zaposlitve tolmača, izpolnjevati naslednja pogoja: (i) ime prosilca je treba uvrstiti na skupni seznam in (ii) prosilec mora od ustreznega vodje oddelka svojega jezikovnega oddelka prejeti skupno akreditacijo za delo v Komisiji, Parlamentu in Sodišču ali omejeno akreditacijo za delo samo v eni od teh evropskih institucij.

2.8 V skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti kandidati, katerih imena so na seznamu primernih kandidatov, niso pridobili pravice do imenovanja na zadevno prosto delovno mesto. Sodišče prve stopnje je odločilo, da so "(…) le upravičeni in ne upravičeni do imenovanja"(4). Ta sodna praksa bi se morala po analogiji uporabljati tudi za rezervne sezname, ki jih za zaposlovanje tolmačev sestavijo Komisija, Parlament in Sodišče.

2.9 Poleg tega je iz nadaljnjega odgovora Parlamenta jasno razvidno, da je ime pritožnika ostalo na seznamu z akreditacijo JICS, ne pa tudi z akreditacijo za tolmaške službe Parlamenta. Iz tega sledi, da za pritožnika ni mogoče šteti, da je na seznamu primernih kandidatov, ki naj bi jih Evropski parlament zaposlil kot samostojne tolmače.

2.10 Očitno je tudi, da se je vodja enote odločil, da ne bo več sodeloval s pritožnico in da je ne bo priporočil za širšo akreditacijo na skupnem seznamu iz nekaterih razlogov, ki so bili pojasnjeni med preiskavo varuha človekovih pravic. V zvezi s tem varuhinja ugotavlja, da se je vodja enote v svojem pismu z dne 8. aprila 2005 sklicevala na obdobje štirih let, v katerem pritožnik ni delal za institucije. Vodja oddelka je nato navedel, da je Parlament pritožniku ponudil dve pogodbi za zasedanji maja in junija 2001, ki ju je pritožnik izrecno sprejel. Vendar se zdi, da pritožnik ni spoštoval teh pogodb o zaposlitvi. Vodja oddelka je nato izjavil, da generalni direktorat Parlamenta za tolmačenje od junija 2001 ni mogel stopiti v stik s tožečo stranko in da ta ni stopila v stik z njo. Pritožnikovo ime je bilo zato uvrščeno v kategorijo „tolmač ni na voljo“v GERI.

2.11 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da je želja Parlamenta, da ne bi več sodeloval s pritožnikom, posledica treh razlogov: (i) njena neupravičena odsotnost, ko je bila pogodbeno zaposlena; (ii) nezmožnost vzpostavitve stika z njo v daljšem časovnem obdobju; in (iii) obrekljive pripombe, ki jih je podala v zvezi s svojimi nadrejenimi, zaradi katerih so bile zoper njo vložene pritožbe.

V zvezi z neupravičeno odsotnostjo pritožnika, ko je imel pogodbo, Varuh ugotavlja, da je vodja enote pritožniku poslal dopis z dne 21. junija 2001, na katerega se pritožnik ni odzval. Varuh zato meni, da se je pritožnik tega prvega razloga dobro zavedal.

V zvezi z drugim razlogom varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnica sama izjavila, da je dejansko delala za mednarodne organizacije v Združenih državah. Iz dejanskega ozadja pritožbe je razvidno, da se je pritožnik po odsotnosti vrnil k „znatni evropski delovni sili“.

Kar zadeva tretji razlog, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da priloge k pritožbi vsebujejo izmenjavo korespondence med pritožnikom in Parlamentom tudi v zvezi s tem vprašanjem.

Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da je bila pritožnica seznanjena s stališčem Parlamenta v zvezi z vsemi temi tremi vprašanji in je imela možnost izpodbijati odločitev Parlamenta, da zavrne njeno potrdilo, ali izpodbijati navedene razloge.

2.12 Glede na pojasnila, ki jih je Parlament podal v svojem nadaljnjem odgovoru, varuhinja človekovih pravic meni, da pritožnica ni utemeljila svoje trditve, da je Parlament njeno ime neupravičeno izbrisal s seznama samostojnih tolmačev in ga ni ponovno vključil na seznam. Razlogi, ki jih je navedel Parlament, da bi upravičil umik pritožnika s seznama leta 2005 in njegovo naknadno nevključitev, se ne zdijo nerazumni. Poleg tega pritožnik glede na odstavka 2.8 in 2.9 ne more trditi, da ima posebno pravico do vključitve na zadevni seznam ali do tega, da mu Parlament pozneje ponudi pogodbe.

2.13 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da se zdi, da Parlament v zvezi s pritožnikovo trditvijo ni ravnal nepravilno.

3 Domnevno neodgovor Parlamenta na e-sporočili pritožnika z dne 18. julija 2005 in 21. februarja 2006

3.1 Pritožnik je v pritožbi trdil, da Parlament ni odgovoril na njena elektronska sporočila z dne 18. julija 2005 in 21. februarja 2006.

3.2 Parlament je v svojem mnenju navedel, da je pritožniku v zvezi z njegovim elektronskim sporočilom z dne 18. julija 2005 odgovoril po elektronski pošti istega dne in priložil kopijo tega odgovora.

Glede domnevnega neodgovora na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 21. februarja 2006 je Parlament priložil kopijo odgovora, ki naj bi ga vodja oddelka pritožniku poslal 21. februarja 2006. Parlament je izjavil, da se je v zelo malo verjetnem primeru, da je vodja oddelka za francosko tolmačenje pozabila poslati to elektronsko sporočilo pritožnici, vodja oddelka za francosko tolmačenje zanjo opravičil. V vsakem primeru so številni odgovori, poslani v odgovor na pritožnikova elektronska sporočila pred 21. februarjem 2006 in po njem, pokazali, da Parlament v zvezi s tem vprašanjem ni bil malomaren.

3.3 Pritožnica je v svojih pripombah priznala, da je vodja enote "potrdil prejem" njenega elektronskega sporočila z dne 18. julija 2005. Pritožnica je nadalje ugotovila, da elektronska sporočila Parlamenta, poslana v odgovor na njeno elektronsko sporočilo z dne 21. februarja 2006, „nenavadno“ niso vsebovala nobenega datuma.

3.4 V zvezi s tem, da Parlament domnevno ni odgovoril na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 18. julija 2005, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament svojemu mnenju priložil odgovor, ki ga je pritožniku poslal istega dne. Varuh zato meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožnikove trditve.

3.5 V zvezi s tem, da Parlament domnevno ni odgovoril na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 21. februarja 2006, varuh ugotavlja, da je Parlament v svojem mnenju priložil elektronsko sporočilo, ki naj bi bilo pritožniku poslano v odgovor. Varuh meni, da dejstvo, da to elektronsko sporočilo ne vsebuje nobene navedbe upoštevnega datuma, ne more dokazati, da ni bilo nikoli poslano pritožniku. Vendar je varuhinja seznanjena z opravičili vodje zadevnega oddelka za francosko tolmačenje, če to elektronsko sporočilo nenamerno ni bilo poslano.

3.6 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožnikove trditve.

4 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Parlament v zvezi s prvo trditvijo pritožnika ni ravnal nepravilno.

V zvezi z drugo trditvijo pritožnika se zdi, da ni razlogov za nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tem sklepu bo obveščen tudi predsednik Parlamenta.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Varuhinja človekovih pravic razume, da GERI pomeni podatkovno zbirko „Gestion des Réunions et des Interprètes“, ki jo je Parlament v zadevnem času uporabljal za upravljanje svojih prevajalskih potreb.

(2) Varuhinja človekovih pravic razume, da „JICS“ pomeni „skupna služba za tolmačenje in konference“.

(3) V skladu s členom 2(4) statuta varuha človekovih pravic se pritožba vloži v dveh letih od datuma, ko je pritožnik (…) izvedel za dejstva, na katerih temelji pritožba.

(4) Glej zadevo T-1/90, Pérez-Mínguez Casariego proti Komisiji, Recueil 1991, str. II-143. Glej tudi člen 30(2) Kadrovskih predpisov, ki določa: „Organ za imenovanja odloči, kateri od teh [ustreznih] kandidatov se imenuje na prosta delovna mesta.“