Strasbourg, 19. junija 2008

Spoštovana gospa B.,

junija 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropski urad za izbor osebja (EPSO) v zvezi z vašim sodelovanjem na predizbirnih testih javnega natečaja EPSO/AD/29/05.

Pritožbo sem 11. avgusta 2006 posredoval direktorju urada EPSO in ga pozval, naj do 30. novembra 2006 predloži mnenje. V skladu s tem sem vas obvestil. EPSO je 25. oktobra 2006 poslal prevod svojega mnenja v italijanščino, ki sem vam ga posredoval 27. novembra 2006 s pozivom, naj do konca decembra 2006 predložite pripombe. Svoje pripombe ste poslali 29. decembra 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene. Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za zaključek te preiskave.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja.

Pritožnik se je 31. marca 2006 udeležil javnega natečaja EPSO/AD/29/05, katerega cilj je bil sestaviti rezervni seznam upravnih uslužbencev na področju ekonomije in statistike. Predizbirni testi so potekali v Rimu, v izpitnem centru „Ergife Palace Hotel“ (v nadaljnjem besedilu: izpitni center v Rimu). Zaradi tehničnih težav v avdio sistemu med pregledom je oglušujoč hrup, ki je trajal približno 15 minut, onemogočil koncentracijo. Kandidatom je bilo tako preprečeno, da bi še naprej odgovarjali na test (a) v ustreznem okolju.

Eden od nadzornikov je predlagal, da si kandidati vzamejo odmor, in jim domnevno obljubil, da jim bo dodeljen dodaten čas, ki ustreza času, potrebnemu za rešitev problema. Vendar naj bi se kandidatom ob koncu običajnega časa, namenjenega testom, dodelili le dve dodatni minuti.

Pritožnica je 5. aprila 2006 EPSO poslala sporočilo, v katerem ga je prosila, naj jo obvesti, ali se bo nelagodje, ki so ga utrpeli kandidati v izpitnem centru v Rimu, upoštevalo pri popravku ustreznih testov. EPSO je 6. aprila 2006 potrdil prejem pritožnikovega sporočila in jo obvestil, da bo odgovor prejela do sredine maja 2006. Istega dne je pritožnica EPSO poslala še eno sporočilo, v katerem je v bistvu ponovila vsebino svojega sporočila iz prejšnjega dne.

EPSO je 7. aprila 2006 pritožniku odgovoril z naslednjim sporočilom:

Spoštovani kandidat,

Dejansko je med predizbirnima testoma (a) in (b) javnega natečaja EPSO/AD/26-27-28-29/05, ki je potekal 31. marca letos v sobi IV izpitnega centra Rim-Ergife v Olimpiji, prišlo do nesrečnega dogodka v zvezi z motnjami zaradi hrupa. Na žalost je občasni hrup, ki izhaja iz avdio sistema, trajal približno petnajst minut. Opravičujemo se za vznemirjanje.

Kljub temu želimo poudariti, da je osebje urada EPSO nemudoma ukrepalo, da bi poskušalo ugotoviti vir hrupa in rešiti situacijo. Ko je bila težava ugotovljena, je bila rešena po nekaj minutah. Preostali del testa (a) in (b) ter nato test (c) in pisni test (d) so potekali brez dodatnih težav.

Zdi se, da narava testov (a) (vprašanja na terenu) in (b) (vprašanja o EU) ter predlagano trajanje (1 ura in 10 minut) nista povzročila težav glede časa. Velika večina kandidatov je uspešno opravila teste v dovoljenih 70 minutah. Čeprav je urad EPSO cenil, da je hrup nekatere kandidate odvrnil od dela, menimo, da hrupni incident ni negativno vplival na izvajanje predizbirnih testov.

O rezultatih predizbirnih testov boste verjetno obveščeni maja 2006 prek svojega profila EPSO.

Istega dne je pritožnik uradu EPSO poslal dodatno sporočilo. Zahvalila se je uradu EPSO za njegov odgovor in trdila, da (i) hrup pomeni diskriminatoren dejavnik in da načelo enakih možnosti med vsemi kandidati, ki so opravljali teste na različnih mestih, ni bilo spoštovano; in (ii) v nasprotju z informacijami, ki jih je kandidatom v Rimu dal eden od nadzornikov, so imeli kandidati za dokončanje ustreznega preizkusa na voljo le dodatni dve minuti.

Pritožnik je 28. junija 2006 vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe razumela, da pritožnik trdi, da kandidati, ki so opravljali predizbirne teste v sobi IV Olimpije v izpitnem centru v Rimu, niso imeli enakih možnosti kot kandidati, ki so opravljali teste drugje. Skratka, hrup naj bi bil diskriminatoren dejavnik, zato naj načelo enakih možnosti med vsemi kandidati, ki so teste opravljali na različnih krajih, ne bi bilo spoštovano. Čeprav je priznala, da urad EPSO morda ni odgovoren za težavo z zvočnim sistemom v izpitnem centru v Rimu, je pritožnik menil, da bi morali imeti kandidati, kot je obljubil eden od nadzornikov, za dokončanje testov na voljo dodatnih 15 minut po dodeljenem času. Dejstvo, da sta bili kandidatom dani le dodatni dve minuti, naj bi bilo nepošteno in naj ne bi bilo v skladu z informacijami, ki so jim bile dane.

Varuhinja človekovih pravic je razumela, da je pritožnik trdil, da bi bilo treba tistim kandidatom, ki so opravljali predizbirne teste v Rimu, dati možnost, da ponovijo test (a) ali da se njihov pisni test popravi neodvisno od rezultatov, pridobljenih na predizbirnih testih.

Poizvedba

Mnenje urada EPSO

Mnenje urada EPSO je mogoče povzeti na naslednji način:

Dejansko stanje

Pritožnik je vložil prošnjo za sodelovanje na javnem natečaju EPSO/AD/29/05, ki je bil oblikovan kot rezervni seznam upravnih uslužbencev na področju ekonomije in statistike.

Pritožnik je 6. marca 2006 prejel uradno povabilo za opravljanje testov 31. marca 2006 v Rimu.

Potem ko je opravljala predizbirne teste, je 5. aprila 2005 EPSO poslala elektronsko sporočilo, v katerem je navedla nevšečnosti, ki so jih imeli kandidati, ki so opravljali predizbirne teste v sobi IV izpitnega centra Olimpia v Rimu zaradi okvare avdio sistema. Pritožnik je 6. aprila 2006 uradu EPSO poslal drugo elektronsko sporočilo o isti zadevi.

EPSO je 6. aprila 2006 pritožnici poslal potrdilo o prejemu in 7. aprila 2006 odgovoril na njena sporočila. Urad EPSO je v svojem odgovoru potrdil, da je med predizbirnima testoma (a) in (b) dejansko prišlo do tehnične težave v avdio sistemu, ki je povzročala hrup. EPSO se je za te težave opravičil in podal nekaj pojasnil o sprejetih ukrepih. Urad EPSO je pojasnil, da občasni hrup izvira iz zvočnega sistema in je trajal približno 15 minut. Osebje ESPO, ki je bilo prisotno v sobi Olimpia IV v izpitnem centru, je takoj poskušalo ugotoviti težavo in jo rešiti. Ko je bila težava ugotovljena, je bila rešena v nekaj minutah. Preostala predizbirna testa (a) in (b) ter nato test (c) in pisni test (d) so torej potekali brez dodatnih težav. Urad EPSO je v svojem odgovoru pritožnika nadalje obvestil, da narava in trajanje testov (a) in (b) (testi so trajali 1 uro in 10 minut) očitno nista povzročila težav v smislu dodeljenega časa. Večina kandidatov je dejansko uspešno opravila svoje teste v določenem času. Urad EPSO je menil, da hrup očitno ni negativno vplival na način opravljanja izpita, čeprav bi lahko motil nekatere kandidate.

Pritožnik je 7. aprila 2006 odgovoril uradu EPSO in trdil, da je tehnična težava v avdio sistemu, do katere je prišlo med predizbirnimi testi, pomenila diskriminacijo in kršitev enakih možnosti. Pritožnik je poudaril, da je eden od nadzornikov kandidatom dvakrat naročil, naj si med nemirom vzamejo odmor, ker jim bo dodeljen dodaten čas po izteku dodeljenega časa. Vendar sta bili v nasprotju s temi zagotovili odobreni le dodatni dve minuti.

Potem ko je urad EPSO popravil predizbirne teste, je 15. maja 2006 pritožnika obvestil o svojih rezultatih, ki so bili pod minimumom, potrebnim za pripustitev k naslednji fazi natečaja. Pritožniku je bil na njegovo zahtevo predložen seznam pravilnih odgovorov in odgovorov, ki jih je podal.

Očitek

V zvezi z vsebino pritožbe, ki jo je pritožnik predložil varuhu človekovih pravic, je EPSO navedel, da so iz organizacijskih razlogov predizbirni testi (a), (b) in (c) ter pisni test (d) potekali istega dne, tj. 31. marca 2006. Testa (a) in (b) sta se začela ob 10.00 in končala ob 11.10. Po 30-minutnem odmoru so kandidati opravili test (c), ki je trajal eno uro, kot je navedeno v razpisu za javni natečaj. Pisni test (d) je potekal popoldne od 14.30 do 17.00.

Hrup, ki ga je povzročila tehnična težava v avdiosistemu, se je začel približno pol ure po začetku testov (a) in (b), tj. ob 10.30. Takoj ko se je hrup začel, je osebje urada EPSO preverilo vse zvočne žične povezave v izpitnem centru. Vendar pa ni bilo mogoče takoj popolnoma ustaviti hrupa.

Poleg tega je bil zaradi težav z mikrofonom signal za označitev konca preskusov (a) in (b) dan brez ojačevanja, medtem ko je bila raven hrupa manj intenzivna. Od trenutka, ko je uradni govorec dal signal, so bili nadzorniki pooblaščeni za zbiranje ustreznih odgovorov. Ker avdio sistem ni bil v redu, ni bilo izključeno, da so nadzorniki začeli zbirati odzivne liste kmalu po signalu.

Med 30-minutnim premorom, ki je sledil preskusoma (a) in (b), je tehnik rešil tehnično težavo ter zamenjal in zamenjal okvarjene kable. Nadaljnjih težav ni bilo.

Urad EPSO je tudi pojasnil, da je glavni nadzornik v Rimu takoj, ko se je pojavila tehnična težava, stopil v stik z osebjem, odgovornim za organizacijo javnega natečaja, ki je v Bruslju, da bi pojasnil, kaj se dogaja. Osebje, odgovorno za natečaj, je odločilo, da okoliščine ne upravičujejo odobritve dodatnega časa. Ko so nekateri kandidati vprašali, ali bo odobren dodaten čas, so nadzorniki sporočili odločitev, ki jo je pravkar sprejelo odgovorno osebje. V nasprotju s tem, kar je pritožnica navedla v pritožbi, se ni zdelo mogoče, da bi nadzorniki v Rimu kandidatom dali kakršno koli obljubo glede odobritve dodatnega časa, saj bi lahko tako odločitev sprejelo le osebje, odgovorno za organizacijo javnega natečaja, ki je bilo v Bruslju.

Urad EPSO je priznal, da je bil incident „obžalovanja vreden“, in to obžaloval. Prav tako se je pritožniku opravičila za nevšečnosti, ki jih je morda utrpela.

Vendar je urad EPSO poudaril, da kljub hrupu velika večina kandidatov ni imela posebnih težav pri odgovarjanju na teste in njihovem izpolnjevanju v določenem času. EPSO je zato menil, da incident ni negativno vplival na potek javnega natečaja.

Pripombe pritožnika

Pritožnica je v pripombah na mnenje urada EPSO povzela tri argumente.

Prvič, pritožnica je vztrajala pri svojem stališču, da je tehnična težava v avdio sistemu, čeprav je ni bilo mogoče pripisati EPSO, dejansko povzročila neenako obravnavanje kandidatov, ki so opravljali predizbirne teste v sobi IV Olimpia izpitnega centra v Rimu, na eni strani in kandidatov, ki so opravljali teste drugje, na drugi strani. Pritožnica je izrazila presenečenje nad dejstvom, da se osebje, odgovorno za organizacijo javnega natečaja, ni strinjalo z dodelitvijo dodatnega časa ob koncu testov (a) in (b), saj se je bilo 15 minut med testom (a) praktično nemogoče zbrati. Poudarila je, da test (a) vključuje vprašanja, ki od kandidatov zahtevajo verbalno in numerično sklepanje, na katera je treba odgovoriti ob stalnem hrupu, ki ga povzroča zvočni sistem.

Drugič, pritožnica je poudarila, da so vsaj v njeni sobi splošno slabo razpoloženje, ki so ga povzročile težave z avdio sistemom, začasno ublažile besede nadzornika, ki je kandidate pozval, naj odložijo pisala, medtem ko je hrup trajal, in dodal, da jim bo na koncu testa dodeljen dodaten čas. Pritožnica je navedla, da po njenem mnenju zadevni nadzornik takrat ni vedel za izid odločitve, ki jo je sprejelo osebje, odgovorno za organizacijo javnega natečaja v Bruslju, saj se je hrup šele začel. Ko so bili odgovori zbrani ob koncu časa, dodeljenega za testa (a) in (b), so nekateri kandidati protestirali. Takrat so bili kandidati obveščeni, da se je osebje, odgovorno za organizacijo javnega natečaja v Bruslju, odločilo, da ne bo odobrilo podaljšanja roka. Pritožnica je pojasnila, da je po njenem mnenju nadzornik ravnal v dobri veri. Vendar po njenem mnenju osebje, odgovorno za javni natečaj v Bruslju, ni razumelo resnosti motnje. Glede na navedeno je pritožnik navedel, da bi bilo pošteno ponovno opraviti preskus (a). Kljub temu je pritožnik ob zavedanju organizacijskih težav, povezanih z razveljavitvijo rezultatov testov (a) in (b), trdil, da bi morala obvestila o prihodnjih javnih natečajih vsebovati vsaj pravilo o enakih možnostih in enakem obravnavanju kandidatov, ki bi se uporabljalo v primerih, podobnih tistemu iz te pritožbe. Pritožnik je menil, da bi bilo težavo, tudi če bi jo povzročila višja sila, še vedno mogoče hitro rešiti z določeno stopnjo organizacijske prožnosti.

Tretjič, pritožnik je menil, da bi morala biti izjava urada EPSO, da velika večina kandidatov ni imela posebnih težav pri odgovarjanju na vprašanja iz testov (a) in (b) ter pri njihovem izpolnjevanju v določenem času, podprta s statističnimi dokazi. Pomembno bi bilo na primer vedeti, koliko kandidatov iz Rima je uspešno opravilo predizbirna testa (a) in (b) ter ali je prišlo do znatnih razlik v primerjavi z rezultati, ki so jih kandidati dosegli v drugih izpitnih centrih.

ODLOČBA

1 Trditev, da je hrup dejavnik diskriminacije in da ni bilo spoštovano načelo enakih možnosti kandidatov, ki so test opravljali na različnih mestih

1.1 Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju EPSO/AD/29/05, katerega namen je bil oblikovati rezervni seznam upravnih uslužbencev na področju ekonomije in statistike. 31. marca 2006 je opravljala predizbirne in pisne teste v Rimu v izpitnem centru „Ergife Palace Hotel“ (v nadaljnjem besedilu: izpitni center v Rimu). Po prvih pol ure predizbirnih testov (a) in (b) je tehnična težava v avdio sistemu povzročila oglušujoč hrup, ki je trajal približno 15 minut.

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da kandidati, ki so opravljali predizbirne teste v Rimu, niso imeli enakih možnosti kot kandidati, ki so svoje teste opravljali drugje. Hrup je bil dejavnik diskriminacije, načelo enakih možnosti med vsemi kandidati, ki so teste opravljali na različnih mestih, pa ni bilo spoštovano.

1.2 EPSO je v svojem mnenju priznal, da je med predizbirnima testoma (a) in (b) prišlo do tehničnih težav z zvočnim sistemom. Pritožniku se je opravičila za nevšečnosti, ki jih je morda utrpela.

Urad EPSO je nadalje pojasnil, da je osebje urada EPSO takoj, ko se je težava z zvočnim sistemom začela, preverilo celoten zvočni sistem. Vendar težave ni bilo mogoče rešiti takoj. Rešeno je bilo med 30-minutnim premorom, ki je sledil testoma (a) in (b). Urad EPSO je tudi pojasnil, da je glavni nadzornik v Rimu takoj, ko se je pojavila težava z zvočnim sistemom, stopil v stik z osebjem v Bruslju, odgovornim za organizacijo javnega natečaja, da bi pojasnil, kaj se dogaja. Osebje, odgovorno za javni natečaj, je odločilo, da okoliščine ne upravičujejo odobritve dodatnega časa.

Glede na to, da kljub dobremu počutju večina kandidatov ni imela posebnih težav pri odgovarjanju na teste in njihovem izpolnjevanju v določenem času, je EPSO menil, da incident ni imel negativnih posledic za potek javnega natečaja.

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svojem stališču, da tehnične težave z zvočnim sistemom sicer ni mogoče pripisati uradu EPSO, vendar je dejansko povzročila neenako obravnavanje kandidatov, ki so opravljali predizbirni test v sobi IV izpitnega centra Olimpia v Rimu, na eni strani in kandidatov, ki so predizbirni test opravljali drugje, na drugi strani.

1.4 Iz razpoložljivih dokazov je razvidno tudi, da urad EPSO ne izpodbija dejstva, da je prišlo do tehnične težave med testoma (a) in (b) javnega natečaja, ki je potekal 31. marca 2006.

1.5 Varuh ugotavlja, da je EPSO odgovoren za sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev ustrezne organizacije javnih natečajev. V zvezi s tem je Sodišče prve stopnje v več sodbah razsodilo:

"(...) v skladu z načeloma dobrega upravljanja in enakega obravnavanja morajo institucije Skupnosti vsem kandidatom na natečaju zagotoviti čim bolj nemoteno in pravilno izvajanje testov. V ta namen mora uprava zagotoviti, da je natečaj ustrezno organiziran (...)"(1).

V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da načela dobrega upravljanja zahtevajo sprejetje razumnih previdnostnih ukrepov, da bi se izognili predvidljivim težavam. Poleg tega, če se med preverjanjem dejansko pojavi težava, je treba sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih negativnih posledic, ki izhajajo iz te težave.

1.6 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da so prisotni nadzorniki, ko se je pojavila težava z zvočnim sistemom, hitro ukrepali, da bi ugotovili vir težave, jo čim bolj zmanjšali in sčasoma rešili. Varuhinja človekovih pravic meni, da je urad EPSO ravnal pravilno.

1.7 Čeprav je urad EPSO sprejel vse možne ukrepe za zmanjšanje in odpravo težave z zvočnim sistemom, ostaja vprašanje: Ali je težava z dobrim sistemom pomembno vplivala na kandidate?

1.8 Varuh opozarja, da po mnenju Sodišča prve stopnje "nepravilnost pri izvajanju preizkusov natečaja ne vpliva na zakonitost preizkusov, razen če je vsebinska in lahko izkrivlja rezultate preizkusov."(2) V okviru te trditve se posebno vprašanje zakonitosti nanaša na načelo nediskriminacije. Kot tak bi se lahko dober problem štel za pomembnega v smislu morebitne ugotovitve nepravilnosti le, če bi bil "vsebinske narave in bi lahko izkrivil rezultate testov". (poudarek varuha človekovih pravic)

1.9 Za ugotovitev učinkov zvoka in posledično za ugotovitev, ali zadevni zvok pomeni "bistveno nepravilnost, ki lahko izkrivi rezultate preizkusov" ali ne, bi bilo treba oceniti intenzivnost zvoka, ki je vplival na kandidate v tem prostoru.

1.10 Varuhinja človekovih pravic razume, da stališče urada EPSO pomeni, da zvok ni bil tako intenziven, da bi negativno vplival na potek javnega natečaja (3).

V zvezi s tem varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je urad EPSO svojo ugotovitev, da incident, do katerega je prišlo med predizbirnimi testi v Rimu, ni imel negativnih posledic za potek zadevnega natečaja, utemeljil z dejstvom, da „velika večina kandidatov“ni imela posebnih težav pri odgovarjanju na teste in njihovem izpolnjevanju v določenem času. Varuha človekovih pravic ta pristop ne prepriča. Kot je navedeno v točki 1.5 zgoraj, morajo institucije v odnosu do vseh kandidatov na natečaju zagotoviti, da preizkusi potekajo čim bolj nemoteno in pravilno. Varuh zato meni, da dejstvo, da je "večina" kandidatov morda opravila ustrezen preizkus v določenem času, samo po sebi ne dokazuje, da pritožnik ni utrpel negativnih posledic zaradi težave z zvočnim sistemom sobe Olympia IV v izpitnem centru v Rimu.

1.11 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnica v svojih pripombah navedla, da bi moral EPSO, da bi podprl svoja stališča, predložiti statistične podatke, ki primerjajo rezultate kandidatov, ki so opravljali izpit v sobi IV Olimpije v izpitnem centru v Rimu, z rezultati kandidatov, ki so opravljali teste drugje. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v njegovi pristojnosti, da od urada EPSO zahteva statistične podatke. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bila trditev urada EPSO, da je „večina“ kandidatov pravočasno končala teste, v točki 1.10 zgoraj opredeljena kot neupoštevna za zagovarjanje stališča urada EPSO. Če povzamemo, dejstvo, da je večina kandidatov teste končala v 70 minutah, ne dokazuje, da so bili kandidati v tem prostoru obravnavani enako kot vsi drugi. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da za namene te preiskave od urada EPSO ni treba zahtevati takih informacij.

1.12 Varuh človekovih pravic meni, da je v pristojnosti glavnega nadzornika, da opravi dejansko oceno vseh nepravilnosti, ki se pojavijo med preskusi, vključno z nepravilnostmi v zvezi s pretiranim zvokom. Namen presoje dejstev, ki jo opravi glavni nadzornik, bi moral biti zlasti ugotoviti, ali nepravilnost povzroča „bistveno nepravilnost, ki bi lahko izkrivila rezultate preskusov“(4).

Varuhinja človekovih pravic tudi meni, da je primerno, da glavni nadzornik za navodila zaprosi osebje urada EPSO v Bruslju, katerega naloga je usklajevanje izpitov, ki potekajo istočasno po vsej EU.

Varuh meni, da je izredno pomembno, da ocena dejanskega stanja, ki jo opravi glavni nadzornik, usklajevalnemu osebju zagotovi vse možne informacije, zlasti o tem, ali je zadevni dogodek pomenil nepravilnost, ki je povzročila „bistveno nepravilnost, ki bi lahko izkrivila rezultate preskusov“. V takem primeru mora usklajevalno osebje dati navodila o tem, katere ukrepe je treba sprejeti, kot je dodelitev dodatnega časa kandidatom.

1.13 Varuh človekovih pravic po mnenju urada EPSO ugotavlja, da je glavni nadzornik v Rimu, ko je stopil v stik s koordinacijskim osebjem v Bruslju, pojasnil, kaj se " dogaja"v izpitnem centru. Vendar po mnenju urada EPSO ni nobene posebne navedbe, da je glavni nadzornik v Rimu posebej opisal intenzivnost resne težave usklajevalnemu osebju v Bruslju ali, natančneje, ali je glavni nadzornik posebej obvestil usklajevalno osebje v Bruslju, da resna težava ni povzročila "vsebinske nepravilnosti, ki bi lahko izkrivila rezultate testov". V zvezi s tem bo varuh človekovih pravic podal še eno pripombo. Varuhinja človekovih pravic upa, da bo ta dodatna pripomba v prihodnosti pomagala uradu EPSO pri zagotavljanju, da bodo vsi nadzorniki seznanjeni s pravimi postopki, s čimer se bo zagotovilo pravilno delovanje testov in sprejetje ustreznih popravnih ukrepov v primeru incidentov.

1.14 Vendar evropski varuh človekovih pravic meni, da brez konkretnih dokazov o intenzivnosti hrupa in verjetnem vplivu te intenzivnosti na zmožnost kandidatov, da se zberejo, ali dokazov o natančni komunikaciji med glavnim nadzornikom in osebjem koordinatorja v Bruslju ni mogoče ugotoviti, ali je urad EPSO v zvezi s tem vidikom zadeve ravnal nepravilno.

Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom zadeve niso upravičene.

2 Trditev, da so imeli kandidati kljub informacijam, ki jih je kandidatom posredoval eden od nadzornikov, ob koncu časa, dodeljenega za preizkusa (a) in (b), na voljo le dodatni dve minuti za dokončanje zadevnih preizkusov

2.1 Pritožnica je v pritožbi navedla, da je v primeru tehničnih težav z avdio sistemom v sobi IV Olimpia nadzornik povabil kandidate, naj odložijo pisala, in navedel, da jim bo ob koncu preizkusa dodeljen dodaten čas, da se povrne čas, izgubljen zaradi motnje.

Pritožnik je trdil, da so imeli kandidati kljub informacijam, ki jih je predložil nadzornik, na voljo le dodatni dve minuti za dokončanje testov (a) in (b) ob koncu standardnega časa, določenega za teste. Po mnenju pritožnika je bilo to nepošteno in ni bilo v skladu z informacijami, ki so bile posredovane kandidatom.

2.2 EPSO je v svojem mnenju pojasnil, da je glavni nadzornik v Rimu takoj, ko se je pojavila tehnična težava, usklajevalnemu osebju v Bruslju pojasnil zadevni položaj. Usklajevalno osebje v Bruslju je odločilo, da okoliščine ne upravičujejo odobritve dodatnega časa. EPSO je ugotovil, da v nasprotju s tem, kar je navedel pritožnik, nadzorniki kandidatom niso mogli obljubiti dodatnega časa, ker bi takšno odločitev lahko sprejelo le usklajevalno osebje v Bruslju.

2.3 V svojih pripombah je pritožnica vztrajala, da je vsaj v sobi IV Olimpije v izpitnem centru v Rimu ena od nadzornikov povabila kandidate, naj odložijo pisala, ko se je pojavila tehnična težava z avdio sistemom v sobi IV Olimpije, in jih obvestila, da jim bo ob koncu preizkusa dodeljen dodaten čas, da bi se povrnil čas, izgubljen zaradi motenj.

2.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da obstaja nesporno neskladje med stališči, ki sta jih izrazila pritožnik in urad EPSO glede tega, ali je nadzornik dejansko obljubil, da bo ob koncu testov (a) in (b) dodeljen dodaten čas.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ustrezni postopki zahtevajo, da lahko odločitev o dodelitvi dodatnega časa skupini kandidatov sprejme le osebje, katerega naloga je usklajevanje izpitov, ki potekajo istočasno po vsej EU. Če bi v takih okoliščinah posamezni nadzornik navedel, da bo ob koncu preskusov (a) in (b) odobren dodaten čas, bi bil to zelo obžalovanja vreden dogodek. V takem primeru bi varuh človekovih pravic ugotovil nepravilnosti pri uradu EPSO.

Varuh človekovih pravic ima za izvedbo preiskave pritožbe možnost, da opravi nadaljnje preiskave. Vendar varuh človekovih pravic v obravnavani zadevi meni, da glede na izrecno stališče, ki ga je EPSO že zavzel v svojem mnenju, in sicer da nadzorniki kandidatom niso mogli dati take obljube, nadaljnje preiskave ne bi zagotovile dodatnih pojasnil v zvezi s tem vidikom zadeve.

2.5 Glede na informacije, ki so na voljo varuhu človekovih pravic, ni mogoče ugotoviti dejstev v zvezi s tem vidikom pritožbe.

Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom zadeve niso upravičene.

3 Trditev, da bi bilo treba pisni preizkus pritožnika popraviti

3.1 Varuhinja človekovih pravic razume, da je pritožnica v svoji pritožbi zahtevala, da se pisni test kandidatov, ki so opravljali predizbirne teste v Rimu, popravi neodvisno od rezultatov, pridobljenih na predizbirnih testih.

3.2 Zdi se, da EPSO v svojem mnenju v zvezi s to trditvijo ni navedel nobenih posebnih pripomb. Zdi se tudi, da pritožnica v svojih pripombah te trditve ni ponovila.

3.3 Evropski varuh človekovih pravic opozarja, da je v razpisu natečaja nedvoumno navedeno naslednje:

"Iz organizacijskih razlogov bo pisni test (d) potekal na isti dan kot predizbirni testi (a), (b) in (c). Natečajna komisija bo ocenila vaš pisni preizkus (d), če bo po preučitvi vaše prijave ugotovila, da izpolnjujete vse pogoje za pripustitev k natečaju. Dejstvo, da ste bili povabljeni k opravljanju pisnega preizkusa (d) hkrati s predizbirnimi testi (a), (b) in (c), ne pomeni, da ste bili sprejeti na natečaj.

Varuhinja človekovih pravic opozarja tudi, da je v razpisu natečaja navedeno:

„Pri vseh predizbirnih testih bodo kandidati (...), ki bodo pri vsakem od teh testov dosegli najboljše ocene in zahtevano najmanjše število točk, povabljeni, da predložijo popolno prijavo za pripustitev k natečaju.“(Poudarek dodan).

3.4 Glede na navedeno se zdi, da bi natečajna komisija lahko ocenila le pisne preizkuse tistih kandidatov, ki so dosegli ne le najmanjše število točk pri predizbirnih testih, ampak tudi najboljše ocene.

Pritožnik pri nobenem od predizbirnih testov ni dosegel najmanjšega zahtevanega števila točk. Pritožnik je pri testu (a), ki je bil ocenjen z lestvico od 0 do 60 točk in z vsaj 30 točkami, dosegel 24 324 točk, kar je manj od zahtevanega minimuma.

3.5 Glede na to, da natečajno komisijo pravno zavezujejo pogoji razpisa natečaja, varuh človekovih pravic meni, da pritožnikove trditve ni mogoče sprejeti.

4. Trditev, da je treba predizbirni test (a) ponoviti

4.1 Pritožnica je v pritožbi navedla drugo trditev, ki jo je bilo treba razumeti kot alternativo njeni prvi trditvi, da bi bilo treba kandidatom, ki so uspešno opravili predizbirne teste v Rimu, pisni test popraviti neodvisno od rezultatov, pridobljenih na predizbirnih testih. V svoji drugi trditvi je pritožnica trdila, da bi bilo treba tistim kandidatom, ki so opravili test (a) v sobi IV Olimpije v izpitnem centru v Rimu in so zato trpeli zaradi hrupa, dati možnost, da ponovno opravijo test.

4.2 Zdi se, da EPSO v svojem mnenju ni navedel nobenih posebnih pripomb v zvezi s to trditvijo.

4.3 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnica v svojih pripombah menila, da bi bilo pošteno, če bi kandidatom, ki jih je prizadela tehtna težava, dovolili, da ponovno opravijo test (a). Navedla pa je tudi, da razume organizacijske težave, ki izhajajo iz odločitve o razveljavitvi rezultatov testa in organizaciji novega.

4.4 Glede na sklep iz odstavka 1.14 varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da te trditve ni mogoče sprejeti.

5 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da nadaljnje preiskave v zvezi s pritožnikovimi trditvami niso upravičene. V zvezi s pritožnikovimi trditvami varuh človekovih pravic meni, da jih ni mogoče sprejeti.

O tej odločitvi bo obveščen tudi direktor urada EPSO.

NADALJNJE OPOZORILO

V pristojnosti glavnega nadzornika vsakega izpitnega centra je, da opravi dejansko oceno vseh nepravilnosti, ki se pojavijo med testi, ter temeljito in natančno obvesti ustrezno usklajevalno osebje. Dejanska ocena glavnega nadzornika, ki se posreduje usklajevalnemu osebju, bi morala biti posebej namenjena ugotavljanju, ali nepravilnost povzroči „bistveno nepravilnost, ki bi lahko izkrivila rezultate preskusov“. Če zadevni dogodek povzroči „bistveno nepravilnost, ki lahko izkrivi rezultate preizkusov“, mora zadevno usklajevalno osebje glavnemu nadzorniku dati navodila v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti. Ni treba posebej poudarjati, da mora glavni nadzornik zagotoviti, da vsi prisotni nadzorniki vsem kandidatom posredujejo enako dogovorjeno sporočilo.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Zadeva T-371/03, Le Voci proti Svetu, ZOdl. JU, str. I-A-209 in II-957, točka 78. Glej tudi zadevo T-193/00, Felix proti Komisiji, RecFP, str. I-A-23 in II-101, točka 45; Zadeva T-159/98, Torre in drugi proti Komisiji, RecFP, str. I-A-83 in II 395, točka 46; in zadevo T-102/98, Papadeas proti Odboru regij, RecFP, str. I-A-211 in II-1091, točka 68; Zadeva T-5/04, Scano proti Komisiji, ZOdl. JU, str. I-A-205 in II-931, točka 43.

(2) Zadeva T-371/03, Le Voci proti Svetu, ZOdl. 2005, FP-I-A-209 in II-957, točka 79. Glej tudi zadevo T-159/98, Torre in drugi proti Komisiji, RecFP, str. I-A-83 in II 395, točka 47; Zadeva T-193/00, Felix proti Komisiji, RecFP, str. I-A-23 in II-101, točka 45.

(3) Vendar pa varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v svojem pismu z dne 6. aprila 2006, naslovljenem na pritožnika, "[E]PSO cenil, da je hrup motil nekatere kandidate".

(4) Varuh človekovih pravic se strinja, da bo taka ocena običajno subjektivna, saj ni na voljo tehničnih sredstev, ki bi glavnemu nadzorniku omogočala merjenje intenzivnosti zvočnega problema (na primer v decibelih) in/ali verjetnega vpliva te intenzivnosti zvočnega problema na zmožnost kandidatov, da se osredotočijo. Varuh človekovih pravic se strinja, da ima glavni nadzornik pri takih ocenah široko diskrecijsko pravico.

(5) Razpis javnega natečaja EPSO AD/25/26/27/28/29/05, objavljen v UL 2005, C 178 A/01.