Strasbourg, 5. junija 2007

Spoštovani gospod X,

aprila 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi s pomanjkanjem nadzora Evropske komisije nad ukrepi, ki so jih sprejela zasebna podjetja, odgovorna za spremljanje izvajanja projektov, sofinanciranih iz programa LIFE.

Dne 7. junija 2006 ste po telefonu stopili v stik z mojimi službami in zagotovili dodatne informacije.

junija 2006 sem obvestil predsednika Komisije o vaši pritožbi in ga prosil, naj do 30. septembra 2006 predloži mnenje.

Komisija je 14. septembra 2006 svoje mnenje poslala v angleščini. Komisija je 25. septembra 2006 poslala prevod svojega mnenja, ki sem vam ga posredoval 29. septembra 2006, s pozivom k predložitvi pripomb.

Dne 30. oktobra 2006 ste mi poslali dodatne informacije. Naše službe so vas 11. decembra 2006 poklicale po telefonu, da bi preverile, ali ste zadovoljni z izidom preiskave.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Dejstva v zadevi so po mnenju pritožnika, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je pojasnil, da je bil med septembrom 2003 in januarjem 2006 del skupine dveh konzorcijev, ki sta sklenila pogodbene sporazume z Generalnim direktoratom Komisije za okolje (v nadaljnjem besedilu: GD ENV), da bi spremljala, spremljala in ocenjevala projekte, sofinancirane iz programa LIFE (1).

Pritožnik trdi, da je od septembra 2003 do junija 2005 delal za družbo W, ki je bila del nekdanjega konzorcija X. Pogodba družbe X s Komisijo naj bi se iztekla junija 2005. Pritožnik je poudaril, da mu je podjetje W kljub dejstvu, da je Komisija konzorciju že plačala celoten prispevek EU, dolgovalo precejšnjo plačo.

Od julija 2005 do januarja 2006 je pritožnik delal na programu LIFE okolje za drugo podjetje, Y (2), ki je pripadalo konzorciju Z (3). Julija 2005 je konzorcij Z s Komisijo sklenil novo pogodbo. Januarja 2006 je bil pritožnik odpuščen iz podjetja Y. Trdil je, da mu to podjetje dolguje določen znesek za plače in dodaten znesek odškodnine zaradi nezakonite odpovedi.

Pritožnik je 25. januarja 2006 Komisiji poslal dopis, v katerem je pojasnil, da nikoli ni nameraval zapustiti svojega delovnega mesta v podjetju Y, in pojasnil, da je Y 4. januarja 2006 odpovedal pogodbo zaradi finančnih težav. Pritožnik je trdil, da je podjetje njemu in drugim članom skupine dalo drugačno razlago, da bi upravičilo njihovo razrešitev. Družba Y je 10. januarja 2006 priznala, da odpuščanja niso bila upravičena. Pritožnik je Komisijo tudi obvestil, da sta mu podjetji W in Y dolgovali denar za delo, opravljeno leta 2005 na podlagi pogodb, povezanih s programom LIFE, in da mu je podjetje Y dolgovalo odškodnino za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pojasnil je, da so njegovi nekdanji kolegi v podobnem položaju. Po navedbah pritožnika so se vodje konzorcija Z zavedali problema, saj je trajal več mesecev, vendar so menili, da se problem ni nanašal na konzorcij, temveč na posamezna podjetja, ki so bila del konzorcija. Pritožnik je poudaril, da so zamude pri plačilih pogoste. Pritožnik se je v svojem dopisu zahvalil Komisiji za resnost in strokovnost dela, opravljenega med pogodbo s konzorciji, in ji ponudil pomoč pri odgovarjanju na morebitna vprašanja o projektih, ki jih je spremljal.

V odgovoru Komisije z dne 31. januarja 2006 je vodja enote, pristojne za projekte LIFE v GD ENV (v nadaljnjem besedilu: odgovorni vodja enote), pojasnil, da je seznanjen s položajem in da je na vodstvo konzorcija Z naslovil dopis, v katerem je izrazil zaskrbljenost in jih pozval, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za reševanje težav, s katerimi se soočajo pritožnik in njegovi nekdanji kolegi. Odgovorni vodja enote se je strinjal, da bo spremljal razmere, saj je menil, da je v interesu Komisije, da ima dobre delovne odnose s konzorcijem in njegovimi člani.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic na kratko zatrjeval, da Komisija ni zagotovila, da bi mu družbi W in Y, članici konzorcijev X oziroma Z, ki sta s Komisijo sklenili pogodbe za spremljanje in ocenjevanje projektov, sofinanciranih v okviru programa LIFE, plačali dolgovane zneske za delo, ki ga je opravil med junijem 2005 in januarjem 2006.

Trdil je, da bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe, da bi se mu dolgovani zneski izplačali.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju najprej opisala ozadje zadeve in pojasnila, da je 1. julija 2005 sklenila enoletno pogodbo o tehnični pomoči s konzorcijem Z za zunanje izvajanje tehnične in upravne pomoči (4). Te naloge so vključevale tehnično spremljanje, pomoč in podporo programu LIFE, vključno s programom LIFE za naravo, programom LIFE za okolje in programom LIFE za tretje države. Komisija je pojasnila, da je konzorcij Z sestavljalo 11 družb, vključno z družbo Y (5). Komisija je nato ugotovila, da so njene službe pred sklenitvijo pogodbe s konzorcijem Z sklenile podobno pogodbo o tehnični pomoči s skupino B(6). Družba W je bila ena od strokovnjakov, ki jih je skupina B zadolžila za opravljanje storitev za Komisijo.

V zvezi s trditvijo pritožnika je Komisija trdila, da čeprav je sklenila pogodbo s konzorcijem Z in prej s skupino B, ni sklenila pogodb niti z družbo Y ali W niti neposredno s pritožnikom. Zato je poudarila, da ni v neposrednem pogodbenem razmerju s pritožnikom ali njegovimi nekdanjimi delodajalci, in trdila, da ne more biti odgovorna za neizplačilo plače nekdanjega zaposlenega v družbi Y ali družbi W.

Komisija se je v podporo svojim trditvam sklicevala na člen 8.6 svojih pogodb s konzorcijem Z in skupino B, v skladu s katerima sta oba izključno odgovorna za osebje, ki opravlja naloge, in v pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o opravljanju storitev s svojim osebjem vključita klavzule, ki določajo, da (i) osebje, ki izvaja naloge, ne more neposredno dobiti naročil Komisije, (ii) se Komisija v nobenem primeru ne more šteti za delodajalca takega osebja in (iii) se osebje zaveže, da proti Komisiji ne bo uveljavljalo nobene pravice, ki izhaja iz delovnega razmerja med Komisijo in izvajalcem. Komisija je navedla, da tega ni storila in da ne bi smela sodelovati pri vsakodnevnem upravljanju izvajalca ter da ne bo preiskala, ali je bilo osebje izvajalca plačano.

Komisija je poudarila, da bi bila v skladu z določbami pogodb družba , edina možnost za ukrepanje v zvezi z enim od podjetij, ki pripadajo konzorcijem, v okviru morebitnega neizpolnjevanja pogodbenih storitev s strani družbe Y ali družbe W v času pritožnika kot člana njunega osebja. Če zahtevane naloge ne bi bile opravljene ali roki ne bi bili upoštevani, bi Komisija to vprašanje morda lahko obravnavala neposredno z izvajalcem in bi lahko ukrepala (7). Vendar je Komisija pojasnila, da v tem primeru ni bilo na voljo nobenih dokazov, ki bi kazali, da družba Y ali družba W nista izvajali dejavnosti spremljanja ali da so bili roki za poročanje zamujeni. Komisija je poudarila, da pritožnik v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazov, ampak, nasprotno, kot je navedel v dopisu z dne 25. januarja 2006, sta bila Komisija in konzorcij Z zadovoljna s kakovostjo njegovega dela.

Komisija je zato sklenila, da je bilo v obravnavani zadevi težko ugotoviti, kako bi pogodbe omogočile, da bi se njene službe vključile v notranje upravljanje enega od članov konzorcijev. Zato je Komisija menila, da je ravnala pravilno in v okviru svojih pogodbenih obveznosti, ko je izvajalca opozorila na neplačilo družbe Y.

Komisija je v svoje mnenje vključila kopijo korespondence z direktorjem konzorcija Z v zvezi s spremljanjem (ustreznega) projekta LIFE Environment. Vključevala je kopijo dopisa z dne 11. januarja 2006, ki ga je odgovorni vodja enote poslal direktorju konzorcija Z in v katerem je ta izrazil zaskrbljenost zaradi tveganja menjave zaposlenih v (ustrezni) skupini za spremljanje okolja LIFE v podjetju Y, ker se zdi, da zaposleni niso bili plačani za delo, opravljeno v zadnjih mesecih. Čeprav je odgovorni vodja enote priznal, da je upravljanje podjetij, ki so člani konzorcija, notranje vprašanje za konzorcij, je poudaril, da je zaskrbljen zaradi razmer, in pozval direktorja, naj preuči to zadevo in ga obvesti o razmerah. Poudaril je tudi, da bi bilo treba vzpostaviti ustrezen mehanizem, s katerim bi zagotovili, da bo Komisija še naprej pravočasno prejemala ustrezne informacije o spremljanju.

Direktor konzorcija Z je v svojem odgovoru z dne 7. februarja 2006 pojasnil, da je (zadevna) skupina programa LIFE Okolje zmanjšala število zaposlenih zaradi znatnega zmanjšanja števila projektov v preteklih dveh letih in da sta po notranjih dogovorih dva strokovnjaka zapustila skupino julija 2005 oziroma januarja 2006. Priznal je, da je bil pritožnik zadnji strokovnjak, ki je zapustil skupino, vendar je trdil, da se kakovost informacij o spremljanju, ki jih je prejela Komisija, in zahtevani roki ne bodo spremenili. Direktor je poudaril, da so bili finančni pretresi, s katerimi se je podjetje Y soočalo leta 2005, posledica novih ureditev, vendar so se te težave reševale in da se je podjetje s svojimi zaposlenimi dogovorilo o načrtu za poravnavo vseh neplačanih plačil v kratkem roku. Priznal je stalen pretok informacij med konzorcijem Z in podjetjem Y ter poudaril, da so strokovnjaki v začetku decembra 2006 prejeli del zapadlih plač. Nazadnje se je direktor zavezal, da bo spremljal razvoj položaja družbe Y.

V nadaljnjem dopisu z dne 1. marca 2006, naslovljenem na direktorja konzorcija Z ,, je Komisija poudarila potrebo po spremljanju položaja v družbi Y, da se zagotovi, da kakovost njenih storitev ni ogrožena, in zahtevala, da se jo obvesti v primeru morebitnih nadaljnjih težav in sprememb osebja.

Pripombe pritožnika

Pritožnik ni predložil nobenih pisnih pripomb.

Pritožnik je 30. oktobra 2006 po telefaksu obvestil varuha človekovih pravic, da je konzorcij Z v postopku plačila zneskov, dolgovanih njemu in njegovim nekdanjim sodelavcem. Omenil je, da je bilo opravljeno bančno nakazilo in da pričakuje, da bo v kratkem prejel plačila.

Službe varuha človekovih pravic so 11. decembra 2006 po telefonu stopile v stik s pritožnikom, da bi ugotovile, ali je zadovoljen z izidom zadeve. Pritožnik je potrdil, da ne namerava predložiti pisnih pripomb, in poudaril, da je konzorcij plačal večino neporavnanih zneskov. Čeprav je menil, da je mnenje Komisije nepopolno, je izrazil zadovoljstvo s preiskavo varuha človekovih pravic in se mu zahvalil za pomembno vlogo, ki jo je imel pri plačilu. Poudaril je tudi, da tega vprašanja ne želi več obravnavati.

ODLOČBA

1 Nezagotovitev plačila zapadlih zneskov

1.1 Pritožnik je med septembrom 2003 in januarjem 2006 delal za dve podjetji iz konzorcijev, ki sta s Komisijo sklenili pogodbe o zunanjem izvajanju, da bi spremljali, spremljali in ocenjevali projekte, sofinancirane iz programa LIFE (8).

Komisiji očita, da ni zagotovila, da bi mu družba W, članica konzorcija X, in družba Y, članica konzorcija Z(9), plačali dolgovane zneske za delo, ki ga je opravil med junijem 2005 in januarjem 2006.

Kot je razvidno iz njenega odgovora z dne 31. januarja 2006, je bila Komisija po mnenju pritožnika seznanjena s položajem in se je strinjala, da ga bo spremljala.

1.2 Komisija trdi, da ne more biti odgovorna za neizplačilo plače nekdanjega zaposlenega Y ali W, ker čeprav je sklenila pogodbe o tehnični pomoči s konzorcijem Z (10) in prej s skupino B (11), ni sklenila pogodb niti z družbo Y niti z družbo W niti neposredno s pritožnikom.

Po mnenju Komisije, kot je določeno v členu 8.6 pogodb, sklenjenih s konzorcijem Z in skupino B, so izvajalci izključno odgovorni za osebje, ki izvaja naloge. Zato Komisija poudarja, da ne sodeluje in ne bi smela sodelovati pri vsakodnevnem upravljanju izvajalca. Zato Komisija meni, da je ravnala pravilno in v okviru svojih pogodbenih obveznosti, ko je izvajalca opozorila na neplačilo pritožniku in drugim zaposlenim.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da ga je pritožnik po preiskavi v tej zadevi obvestil, da je konzorcij Z v postopku plačila večine zneskov, ki jih dolguje njemu in njegovim nekdanjim kolegom, in da pričakuje, da bo plačila kmalu prejel.

Varuh nadalje ugotavlja, da se mu je pritožnik zahvalil za pomembno vlogo, ki jo je odigral pri plačilu, in poudaril, da zadeve ne želi nadaljevati.

Glede na razmere in ob upoštevanju dejstva, da je pritožnik zahteval zaključek preiskave o svoji trditvi, varuh človekovih pravic ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s primerom niso potrebne.

2 Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave tega primera ugotavlja, da nadaljnje preiskave niso potrebne, zato primer zaključi.

O tej odločitvi bo obveščen predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) LIFE (Finančni instrument za okolje), ki je bil uveden leta 1992, je eden glavnih instrumentov okoljske politike Skupnosti. LIFE sofinancira okoljske pobude v Evropski uniji in nekaterih tretjih državah. V okviru trajnostnega razvoja bi moral LIFE prispevati k izvajanju, razvoju in krepitvi okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter k vključevanju okolja v druge politike EU. LIFE je sestavljen iz treh tematskih delov: „LIFE-Narava“, „LIFE-Okolje“ in „LIFE-Tretje države“.

(2) Pritožnik je pojasnil, da je imela družba W v lasti 99,7 % družbe Y.

(3) Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bila glede na spletno stran konzorcija Z družba X začasno združenje devetih družb, ki ga je vodila skupina B. Družba X je nato razširila in ustanovila konzorcij Z, evropsko gospodarsko interesno združenje.

(4) Pogodba Nº LIFE/ZZZ.

(5) Komisija je navedla, da je imela družba Y manjšo vlogo v konzorciju, saj je predstavljala približno 7 % celotne delovne obremenitve. Glej opombo 2 zgoraj.

(6) Pogodba Nº YYY.

(7) Komisija se je sklicevala na možnost ukrepanja, predvideno v členu 8 pogodbe, ki se nanaša na izvedbo konzorcija Z, ali členu 18 v zvezi s prekinitvijo pogodbe, če je sorazmerna.

(8) LIFE (Finančni instrument za okolje), ki je bil uveden leta 1992, je eden glavnih instrumentov okoljske politike Skupnosti. LIFE sofinancira okoljske pobude v Evropski uniji in nekaterih tretjih državah. V okviru trajnostnega razvoja bi moral LIFE prispevati k izvajanju, razvoju in krepitvi okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter k vključevanju okolja v druge politike EU. LIFE je sestavljen iz treh tematskih delov: „LIFE-Narava“, „LIFE-Okolje“ in „LIFE-Tretje države“.

(9) Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bila glede na spletno stran konzorcija Z družba X začasno združenje devetih družb, ki ga je vodila skupina B. Družba X je nato razširila in ustanovila konzorcij Z, evropsko gospodarsko interesno združenje.

(10) Pogodba Nº LIFE/ZZZ.

(11) Pogodba Nº YYY.