# Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi 871/2006/(BB)MHZ zoper Evropsko komisijo
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2007-10-31T00:00+01:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/3125)
---
Strasbourg, 31. oktobra 2007   

Spoštovani g.

23. marca 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo, ker domnevno ni ustrezno obravnavala pritožb, ki ste jih navedli v svojih elektronskih sporočilih z dne 14. februarja ter 6. in 9. marca 2006[(1).](#(1)){#Footnote1}

Ta pritožba se je nanašala na vašo prejšnjo pritožbo št. 49/2006/ELB zoper Komisijo, v zvezi s katero sem se odločil, da ne bom začel preiskave, ker niste zaključili predhodnih upravnih postopkov pri Komisiji.

Pritožbo sem 7. junija 2006 posredoval predsedniku Komisije.

Komisija je svoje mnenje poslala 6. oktobra 2006.

Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 3. novembra 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA
--------

Pritožbo je mogoče povzeti, kot sledi:

Pritožnik je 14. februarja 2006 stopil v stik z Evropsko komisijo glede uporabe jezikov na svoji spletni strani. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 14. februarja 2006 navedel, da je domača stran Europa (<http://europa.eu/index_fr.htm>) sicer napisana v francoščini, vendar so dokumenti, navedeni na tej strani, na voljo le v angleščini. Pritožnik je tudi poudaril, da so informacije v oddelkih „UE au jour le jour" in „A la une" navedene le v angleščini. Poleg tega je pritožnik Komisijo opozoril na dejstvo, da so strani prek povezave „EU Bookshop" in povezave „le.EU" samo v angleščini. Čeprav so nekatere spletne strani v francoščini, so njihovi naslovi napisani v angleščini (v zvezi s tem se je pritožnik skliceval na spletno stran „Investing in our future"). Glede na navedeno je pritožnik sklenil, da Komisija meni, da je angleški jezik „jezik Evrope", in dodal, da so državljani, ki ne govorijo angleško, zlasti pa francosko govoreči državljani, diskriminirani.

Komisija je 7. marca 2006 na kratko odgovorila, da bi morali imeti evropski državljani možnost, da komunicirajo z institucijami in berejo o pravu Unije v svojem jeziku ter sodelujejo v evropskih projektih brez jezikovnih ovir, ker jih pravo Unije neposredno zadeva. Komisija je opozorila, da prva evropska uredba[(2)](#(2)){#Footnote2} določa, da morajo biti evropski pravni dokumenti sestavljeni v vseh uradnih jezikih in da morajo institucije komunicirati z državljani v uradnem jeziku, ki ga ti izberejo. Komisija je navedla, da zato zagotavlja pravilno delovanje leksa EUR-lex v vseh uradnih jezikih. Poleg tega je Komisija v zadnjih desetih letih sprožila številne pobude v vseh evropskih jezikih, kot je „dialog z državljani". Komisija se je sklicevala tudi na svojo pobudo o večjezičnosti in opozorila, da je za ta resor pristojen komisar Figel[(3).](#(3)){#Footnote3} Nazadnje je Komisija opozorila na svoje prvo sporočilo o večjezičnosti v Evropi[(4)](#(4)){#Footnote4} in na to, da je trenutno na voljo novo spletišče v vseh uradnih jezikih (<http://europa.eu.int/languages>). Komisija je sklenila, da bo še naprej razvijala informacije, ki so na voljo na spletu v vseh jezikih.

Pritožnik ni bil zadovoljen z zgornjim odgovorom Komisije in se je 9. marca 2006 ponovno obrnil na Komisijo. Navedel je, da se je v svojem prejšnjem elektronskem sporočilu z dne 14. februarja 2006 skliceval na po njegovem mnenju diskriminatorne prakse Komisije v zvezi s francosko govorečimi državljani. Vendar Komisija v repliki ni obravnavala njegovih pomislekov, ampak se je sklicevala le na glavne točke svoje jezikovne politike. Menil je, da Komisija te politike ne izvaja pravilno. K prejšnjim pripombam je dodal, da je večina publikacij Komisije in njenih delovnih dokumentov na njeni spletni strani napisanih samo v angleščini. Poleg tega Komisija sistematično zahteva, da kandidati za evropska delovna mesta dobro obvladajo angleščino, medtem ko se dobro znanje francoščine redko zahteva.

Komisija je 20. marca 2006 odgovorila, da je njeno prejšnje elektronsko sporočilo vsebovalo vse potrebne informacije v zvezi z vprašanji, na katera se je skliceval pritožnik, in da je po njenem mnenju „ta*uspešna izmenjava mnenj s pritožnikom zaključena".*

Pritožnik je ostal nezadovoljen z odgovori Komisije in je to pritožbo predložil varuhu človekovih pravic.

Pritožnik je trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala vprašanja, ki ga je izpostavil v svojih elektronskih sporočilih z dne 14. februarja in 9. marca 2006 v zvezi z diskriminacijo francosko govorečih evropskih državljanov, ker je večina dokumentov in informacij na spletni strani Komisije na voljo samo v angleščini.

Pritožnik je trdil, da Komisija na svojem spletnem mestu ne bi smela diskriminirati francosko govorečih evropskih državljanov.

Poizvedba
---------

**Mnenje Komisije**   

Mnenje Komisije je mogoče povzeti, kot sledi.

Prvič, Komisija se je sklicevala na strukturo spletnega mesta Europa (<http://europa.eu>) in njegovo uredniško odgovornost v zvezi s tem spletnim mestom. Po navedbah Komisije je spletišče Europa uradno spletišče institucij, organov in agencij Evropske unije. Spletna stran je sestavljena iz več ravni.

Prvo raven, tj. domačo stran in razdelke „Dejavnosti", „Institucije" in „Storitve", v imenu vseh institucij upravlja Generalni direktorat Komisije za komuniciranje („GD za komuniciranje"), zato se o uredniškem pristopu, vključno z zadevami v zvezi z večjezičnostjo, odloča skupaj z institucijami.

Drugo raven sestavljajo spletne strani posameznih institucij. Vsaka institucija samostojno opredeli svoj uredniški pristop, vključno z uporabo jezikov na svojem spletnem mestu. Komisija je odgovorna za svoje spletišče[( http://ec.europa.eu).](http://ec.europa.eu) Domačo stran tega spletnega mesta upravlja GD za komuniciranje, nižje ravni tega spletnega mesta pa samostojno upravljajo ustrezni generalni direktorati ali zadevne službe, kar zadeva politične ali upravne zadeve, ki ustrezajo njihovim pristojnostim. Uporaba jezikov na spletišču Europa je pojasnjena na tem spletišču ([http://europa.eu/abouteuropa/faq/q10b/index_fr.htm).](http://europa.eu/abouteuropa/faq/q10b/index_fr.htm)

Komisija je ugotovila, da se je pritožnik v svojih elektronskih sporočilih skliceval na naslednje informacije, ki so na spletni strani Komisije objavljene izključno v angleščini: (i) "*A la une* " in "*UE au jour le jour*" na domači strani spletišča Europa; (ii) razdelke spletnega mesta Komisije: „EU Bookshop", „Working documents", „Publications", „Link. EU"; in (iii) spletno mesto „Vlaganje v vašo prihodnost".

Komisija je pojasnila, da je njena politika čim prej objaviti upoštevne informacije v jeziku, v katerem so bile te informacije prvotno napisane, in nato objaviti prevode teh informacij v vse uradne jezike, takoj ko so pripravljeni.

Razdelka „A la une" in „UE au jour le jour" sta dejansko objavljena v angleščini na domači strani Europa, vendar je to le začasno, preden se pripravijo in objavijo prevodi v druge jezike. Informacije, ki so na voljo v razdelkih „A la une" in „UE au jour le jour", se objavijo takoj, ko so pripravljene, in v največjem možnem številu jezikov. Vendar je treba opozoriti, da je pripravljen na podlagi informacij, objavljenih na spletiščih zadevnih institucij (predsedstva, Parlamenta ali Sveta), do katerih so na voljo neposredne povezave s spletišča Europa. Komisija ne more vplivati na izbiro jezikov, ki se uporabljajo na spletnih straneh zgoraj navedenih institucij.

Kar zadeva rubriko „EU Bookshop", ki jo upravlja Urad za publikacije, bi moral biti prevod v druge uradne jezike opravljen v prihodnjih mesecih.

Kar zadeva oddelek „Delovni dokumenti", je Komisija priznala, da so njeni delovni dokumenti pogosto na voljo samo v angleščini ali francoščini. Komisija je pojasnila, da je dolžina uradnih nepravnih dokumentov skrajšana, da se olajša njihov prevod, vendar so včasih tem dokumentom priloženi podrobnejši in bolj tehnični dokumenti, ki jih izdajo službe Komisije in obstajajo le v izvirnem jeziku.

Oddelek „Publikacije" je razdeljen v dve kategoriji: (i) prva vsebuje publikacije GD za komuniciranje, ki se redno pojavljajo v vseh uradnih jezikih, in (ii) druga vsebuje publikacije tehnične narave, ki se pogosto pojavljajo le v angleščini ali iz finančnih razlogov v omejenem številu jezikov, ki jih izbere zadevni generalni direktorat.

Razdelek "Povezava. EU", ki jo je omenil pritožnik, je bila februarja 2006 dejansko prisotna na spletni strani Europa, vendar le za omejen čas in ni več na voljo na spletu.

Spletna stran "Vlaganje v našo prihodnost" obstaja v francoščini, vendar je njen naslov prvotno obstajal le v angleščini. Ta pregled je bil takoj popravljen.

Komisija je sklenila, da je njen cilj državljanom zagotoviti informacije v njihovem jeziku ali jeziku, ki ga lahko razumejo, ob upoštevanju narave teh informacij.

V letih 2004 in 2005 je Komisija prednostno prevedla spletne strani portala Europa, ki so bile namenjene širši javnosti ("*le grand public*"), v devet jezikov takrat novih držav članic, da bi državljanom teh držav članic čim prej zagotovila to osnovno storitev. Komisija si zdaj prizadeva za doslednejšo jezikovno politiko v zvezi s spletiščem Europa. Zato si Komisija prizadeva objaviti vse spletne strani, namenjene splošni javnosti, v vseh uradnih jezikih. Vendar je za to potreben čas, Komisija pa se srečuje z ovirami na področju človeških virov in financiranja.

Komisija poskuša spoštovati ravnovesje med različnimi jeziki, zlasti v zvezi s tistimi jeziki, ki se trenutno uporabljajo širše. Marca 2006 je bilo 13 % vseh dokumentov, objavljenih na spletišču Europa, v angleščini, 11 % istih dokumentov pa je bilo objavljenih v francoščini, ki je drugi najpogosteje uporabljeni uradni jezik na spletišču Europa. Razliko med tema odstotkoma je mogoče pojasniti z dejstvom, da so nekateri dokumenti na voljo le v angleščini.

Tudi če bi bile vse strani spletišča Europa objavljene v vseh uradnih jezikih, bi bile nekatere strani ali informacije nujno začasno objavljene v enem jeziku, preden bi bili prevodi pripravljeni. Komisija meni, da je "bolj spoštljivo" državljanom čim prej dati na voljo informacije, čeprav v enem jeziku, in nato dodati druge jezikovne različice, ko so pripravljene, kot pa te informacije objaviti šele, ko so pripravljeni prevodi v vse jezike. Če bi Komisija čakala na prevode v vse jezike, bi bile nekatere informacije preložene za približno deset dni.
**Pripombe pritožnika**   

Če povzamemo, pritožnik je vztrajal pri svoji pritožbi.

Poudaril je, da so na spletišču Europa povezave „Evropska komisija", „Pomembno pravno obvestilo" in „Kakšne novice" na voljo samo v angleščini. Poleg tega te povezave bralce neposredno povezujejo z razdelki, ki obstajajo samo v angleščini, ali razdelki, v katerih je angleščina navedena kot prva jezikovna različica. Poleg tega še vedno obstajajo nekateri oddelki, ki se pojavljajo samo v angleščini, in čeprav bi se njihov prevod v francoščino lahko pojavil pozneje, že to dejstvo dokazuje, da so angleško govoreči državljani v prednosti v primerjavi z drugimi državljani. Pritožnik je zato poudaril, da Komisija ni pojasnila, zakaj bi lahko angleško govoreči državljani nemudoma razpolagali z informacijami, ki so na voljo na spletišču Europa, medtem ko za državljane, ki niso govorci angleščine, ne obstaja enaka stopnja nujnosti.

Pritožnik je na podlagi mnenja Komisije razumel, da ni nujno, da so informacije, ki niso namenjene splošni javnosti, na voljo v vseh uradnih jezikih, in sklenil, da je po mnenju Komisije več strokovnjakov angleško govorečih državljanov kot govorcev drugih jezikov ali da bi se morali strokovnjaki učiti angleščino namesto drugih 19 jezikov EU. Dodal je, da Komisija "morda" meni, da je angleški jezik boljši od drugih jezikov, in zdi se, da izbira logotipa, ki jo je Komisija izbrala za praznovanje 50. obletnice Rimske pogodbe, to stališče potrjuje.

Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija odpraviti jezikovno diskriminacijo in delovati v skladu z zahtevami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

ODLOČBA
-------

**1 Uvodna opomba**   

1.1 Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da se zdi, da izbira logotipa s strani Komisije ob 50. obletnici Rimske pogodbe potrjuje, da Komisija meni, da je angleški jezik boljši od drugih jezikov EU.

1.2 Glede na to, da bi se zgornja navedba pritožnika lahko štela za novo trditev, varuhinja ugotavlja, da pritožnik v zvezi s tem ni predhodno administrativno pristopil k Komisiji, zato tega vprašanja v odločbi o tej pritožbi ne bo obravnavala. Vendar lahko pritožnik vloži novo pritožbo, potem ko je v zvezi s tem opravil potrebne predhodne upravne postopke pri Komisiji.

1.3 Varuh tudi ugotavlja, da se je pritožnik v svojih pripombah skliceval na več posebnih razdelkov in sklicevanj na spletni strani Komisije, na katere se v svoji prvotni pritožbi ni skliceval, in navedel, da so na voljo samo v angleščini.

1.4 Vendar varuh človekovih pravic meni, da ta nova sklicevanja ne zahtevajo ločenih pripomb Komisije, saj se ne razlikujejo od prvotnega predmeta pritožbe.
**2 Kakovost odgovorov Komisije in izbira jezikov, ki se uporabljajo na njenem spletišču**   

2.1 Pritožnik je trdil, da Komisija ni ustrezno obravnavala vprašanja, ki ga je izpostavil v elektronskih sporočilih z dne 14. februarja in 9. marca 2006 v zvezi z domnevno diskriminacijo francosko govorečih evropskih državljanov, ker je večina dokumentov in informacij na spletni strani Komisije na voljo samo v angleščini.

Pritožnik je trdil, da Komisija na svojem spletnem mestu ne bi smela diskriminirati francosko govorečih evropskih državljanov.

2.2 Komisija je v svojem mnenju povzela, da je njena politika čim prej objaviti ustrezne informacije v jeziku, v katerem so te informacije prvotno napisane, in nato objaviti prevode teh informacij, ko so pripravljeni. Leta 2004, po širitvi in ponovno leta 2005, je Komisija dala prednost prevajanju spletnih strani portala Europa, ki so bile namenjene širši javnosti, v jezike držav pristopnic. Zdaj pa si prizadeva objaviti vse spletne strani, namenjene javnosti, v vseh uradnih jezikih, ko bodo ti prevodi pripravljeni. Vendar prevajanje zahteva čas ter finančne in človeške vire, ki so na voljo za ta namen.

Delovni dokumenti Komisije pa so pogosto objavljeni v jeziku, v katerem so na voljo, to je običajno le v angleščini ali francoščini. Poleg tega se iz finančnih razlogov "bolj tehnične publikacije" pogosto objavljajo samo v angleščini ali v omejenem številu jezikov. To pojasnjuje drugačen odstotek dokumentov, objavljenih na spletišču Komisije v francoščini, v primerjavi z angleščino (11 % oziroma 13 %). Vendar si Komisija prizadeva, da bi čim bolj spoštovala ravnovesje med jeziki, ki se na njenem spletišču najpogosteje uporabljajo.

2.3 Prvič, varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je pritožnik v svojih elektronskih sporočilih z dne 14. februarja in 9. marca 2006 skliceval na posebne dele domače strani Komisije in na posebne spletne strani Komisije ter jasno navedel, katere informacije, objavljene samo v angleščini, ga zadevajo. Vendar Komisija v odgovoru z dne 20. marca 2006 ni obravnavala elementov, ki jih je navedel pritožnik, ampak se je osredotočila le na politiko Komisije o uporabi jezikov. Zato odgovor Komisije ni bil točen ali popoln.

Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svojem mnenju o pritožbi odgovorila na pritožnikove pomisleke, izražene v njegovih elektronskih sporočilih z dne 14. februarja in 9. marca 2006, in pojasnila izbiro jezikov, ki so na voljo na spletni strani Komisije.

2.4 Varuh tudi ugotavlja, da Komisija v svojih odgovorih z dne 7. in 20. marca 2006 ni obravnavala posebnih pomislekov pritožnika, ki jih je izrazil v svojih elektronskih sporočilih, poslanih Komisiji 14. februarja in 9. marca 2006, ampak je presenetljivo tudi v svojem nadaljnjem odgovoru pritožniku z dne 20. marca 2006 navedla, da meni, da je "ta*uspešna izmenjava mnenj s pritožnikom zaključena. "* Ta izjava, ki se lahko šteje za ironično, ni primerna. Člen 12(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev[(5)](#(5)){#Footnote5} jasno določa, da morajo uradniki v odnosih z državljani ravnati vljudno. Neustrezen ironičen ton, uporabljen v tem sporočilu, je pomenil nepravilnost, zato bo v nadaljevanju podana kritična pripomba.

2.5 V zvezi z vsebino pojasnil Komisije, podanih med to preiskavo, varuhinja ugotavlja, da se po navedbah Komisije odstotek dokumentov, ki so na njeni spletni strani na voljo v angleščini in francoščini, razlikuje le za dve odstotni točki (13 % oziroma 11 %). Pritožnik v svojih pripombah ni nasprotoval zgornji izjavi Komisije. Zato se ne zdi, da bi uporaba angleščine na spletni strani Komisije prevladovala v primerjavi z uporabo francoščine.

2.6 Poleg tega Komisija pojasnjuje, da so nekatere informacije najprej na voljo na spletu v angleščini, saj prevodi v vse uradne jezike še niso pripravljeni. V takih okoliščinah je samo začasno, da prvotna (angleška) različica ostane edina različica, ki je na voljo na spletišču Komisije. Vendar so notranji dokumenti Komisije objavljeni samo v izvirnem jeziku (angleščini ali francoščini), dokumenti tehnične narave („bolj*tehnične publikacije")* pa samo v angleščini ali v omejenem številu jezikov.

2.7 V zvezi s politiko Komisije, da najprej objavi nekatere dokumente v izvirni angleški različici, preden so pripravljeni prevodi v preostale jezike, varuh človekovih pravic poudarja, da ni mogoče trditi, da je angleščina najpogosteje uporabljen tuji jezik v Evropi. Zato se zdi, da bi lahko bilo večje število državljanov dejansko nemudoma obveščeno, če bi bile ustrezne informacije najprej na voljo v angleščini. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da je razumno stališče Komisije, da je bolj „spoštljivo" državljanom posredovati informacije naenkrat (v samo enem jeziku) in dati na voljo druge jezikovne različice, ko so prevedene, namesto da bi informacije zadržali pred državljani, dokler niso na voljo vse jezikovne različice.

2.8 V zvezi z internimi dokumenti Komisije evropski varuh človekovih pravic poudarja, da je dosledno zagovarjal stališče, da mora institucija sama določiti jezike, v katerih interno deluje, da bi lahko učinkovito in uspešno opravljala svoje naloge, ob upoštevanju morebitnih posebnih pravnih zahtev.

Varuh zato opozarja, da lahko institucije v skladu z Uredbo št. 1/58 v svojem poslovniku določijo, kateri uradni jeziki se uporabljajo v posebnih primerih. Kot je Komisija pojasnila v drugem podobnem očitku[(6),](#(6)){#Footnote6} se zdi, da njen poslovnik ne določa posebne jezikovne notranje politike. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je glede na njihovo naravo razumno, da interni dokumenti (podrobni in razširjeni dokumenti) na splošno ne bi bili nujno prevedeni v vse uradne jezike, temveč bi se lahko ++kot taki objavili++ v jeziku, v katerem so bili pripravljeni.

2.9 Varuh meni, da bi bilo v primerih, ko gre za splošno zunanjo komunikacijo institucije z državljani, idealno, da se gradivo, namenjeno za te namene, objavi v vseh uradnih jezikih. Da bi bilo to zunanje komuniciranje učinkovito, morajo državljani razumeti informacije, ki jim jih posredujejo institucije.

Varuh opozarja, da členi 21, 314 in 290 Pogodbe ES ter Uredba 1/58[(7)](#(7)){#Footnote7} določajo pravno podlago za večjezičnost v EU. Načelo spoštovanja jezikovne raznolikosti je izrecno zapisano tudi v členu 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da „Unija*spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost".*

V zvezi s tem varuh človekovih pravic tudi poudarja, da je Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi C-361/01 *Kik proti UUNT* [(8)](#(8)){#Footnote8} odločilo, da člen 314 Pogodbe ES ne določa enakosti jezikov kot absolutnega načela prava Skupnosti. Poleg tega je Sodišče v isti zadevi(9) razsodilo, da je jezikovna ureditev institucije ali organa Skupnosti pogosto rezultat zapletenega preizkusa, katerega namen je doseči potrebno ravnovesje med nasprotujočimi si interesi, pa tudi ustrezno jezikovno rešitev praktičnih težav. Sodišče je nato ugotovilo, da je odločitev Sveta, da nekatere uradne jezike obravnava drugače kot druge, ki se širše uporabljajo, lahko ustrezna in sorazmerna[(10).](#(10)){#Footnote10}{#Footnote9}

Poleg tega je varuh človekovih pravic v svojem posebnem poročilu Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Svetu v pritožbi 1487/2005/GG menil, da bi morala izbira uradnih jezikov, ki se bodo uporabljali, temeljiti na objektivnih in razumnih premislekih, če bi bilo število jezikov za predstavitev institucionalnih spletnih strani omejeno[(11).](#(11)){#Footnote11}

2.10 V zvezi z "*bolj tehničnimi publikacijami",* za katere Komisija priznava, da na njeni spletni strani niso objavljene v vseh uradnih jezikih, varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni izrecno navedla, kot je predlagal pritožnik, da so te "*bolj tehnične publikacije*" tiste, ki so namenjene tehničnim strokovnjakom, ampak je le razlikovala med to kategorijo publikacij in tistimi, ki jih ureja GD za komuniciranje in so prevedene v vse uradne jezike. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s temi splošnimi publikacijami GD za komuniciranje razume, da se Komisija sklicuje na glasila, knjižice in brošure.

2.11 Varuh tudi ugotavlja, da se je Komisija v svojem mnenju o tej pritožbi na splošno sklicevala na finančne razloge, da bi pojasnila, zakaj ti "bolj*tehnični dokumenti"*niso prevedeni v vse jezike, in ne na dejstvo, da gre za publikacije tehničnega značaja.

V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic seznanjena s posebnimi izjavami Komisije iz njenega mnenja o drugi pritožbi v zvezi z istim*vprašanjem[(12),](#(12)){#Footnote12} da „obsega finančnih sredstev, dodeljenih za prevajanje, ne določi Komisija (...)"* in da „nosilci*političnega odločanja niso dodelili dovolj sredstev, da bi omogočili prevajanje vseh publikacij in sporočil v vse jezike."* Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija izjavila, da pri upravljanju sredstev, dodeljenih za prevajanje, najprej izpolni svojo pravno obveznost prevajanja zakonodaje in dokumentov, namenjenih Uradnemu listu, v vse jezike. Komisija je tudi pojasnila, da preostanek teh sredstev („ostanek") porabi v skladu s „preglednimi*in redno posodobljenimi dokumenti politike".*

2.12 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s pojasnilom Komisije glede izbire jezikov na spletni strani Komisije niso upravičene. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja in pozdravlja namero Komisije, kot je navedeno v njenem mnenju o tej pritožbi, da bo postopoma razvila svojo spletno stran, ki bo pokrivala vse uradne jezike.
**3 Sklepne ugotovitve**   

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave tega primera in ob upoštevanju nedavnega mnenja Komisije o podobnem primeru (3191/2006/(SAB)MHZ)[(13)](#(13)){#Footnote13} meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s pojasnilom Komisije glede izbire jezikov na njeni spletni strani niso upravičene. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja in pozdravlja namero Komisije, kot je navedeno v njenem mnenju o tej pritožbi, da bo postopoma razvila svojo spletno stran v vseh uradnih jezikih.

Glede kakovosti odgovorov Komisije z dne 7. in 20. marca 2006 na pritožnikova elektronska sporočila z dne 14. februarja in 9. marca 2006 varuh človekovih pravic podaja naslednjo kritično pripombo:
> *Uradniki institucij so v odnosih z javnostjo vljudni, korektni, vljudni in dostopni. Komisija je v svojem nadaljnjem odgovoru pritožniku z dne 20. marca 2006 ironično navedla, da meni, da je „ta uspešna izmenjava mnenj s pritožnikom zaključena". Neustrezen ironičen ton, uporabljen v navedeni korespondenci, je pomenil primer nepravilnosti.*

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

*** ** * ** ***

[(1)](#Footnote1){#(1)} Pritožnik je predložil tudi obtožbe proti Evropski centralni banki v zvezi z jeziki, ki jih banka uporablja na svoji spletni strani, v zvezi s katerimi je varuh človekovih pravic začel ločeno preiskavo (referenčna številka pritožbe 1025/2006/(BB)MHZ).

[(2)](#Footnote2){#(2)} Varuh človekovih pravic razume, da se Komisija sklicuje na Uredbo št. 1/58 (UL 1958, B 17, str. 385).

[(3)](#Footnote3){#(3)} Varuh človekovih pravic poudarja, da je Orban trenutno komisar za večjezičnost, vendar je bil Figel v času vložitve pritožbe pristojni komisar.

[(4)](#Footnote4){#(4)} Varuh človekovih pravic razume, da se je Komisija nameravala sklicevati na svoje Sporočilo o večjezičnosti z dne 22. novembra 2005 z naslovom "Nova okvirna strategija za večjezičnost" KOM(2005)596.

[(5)](#Footnote5){#(5)} Člen 12(1): „Uradnik*je v odnosih z javnostjo vljuden, korekten, vljuden in dostopen. Uradnik si pri odgovarjanju na korespondenco, telefonske klice in elektronsko pošto prizadeva biti čim bolj koristen ter čim bolj popolno in natančno odgovarja na zastavljena vprašanja."*

[(6)](#Footnote6){#(6)} Zadeva 3191/2006/(SAB)MHZ.

[(7)](#Footnote7){#(7)} UL 1958, B 17, str. 385.

[(8)](#Footnote8){#(8)} Sodba z dne 30. septembra 2003 *v zadevi Kik proti UUNT* (C-361/01, Recueil, str. I-8283, točka 87). Ta zadeva se je nanašala na jezike, ki se uporabljajo v postopkih pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu.

[(9)](#Footnote9){#(9)} Zgoraj navedena *sodba Kik proti UUNT,* točke 92--94.

[(10)](#Footnote10){#(10)} Zgoraj navedena *sodba Kik proti UUNT,* točke 93--94.

[(11)](#Footnote11){#(11)} Varuh človekovih pravic se je v svojem posebnem poročilu skliceval na zgoraj navedeno sodbo *Kik proti UUNT* (točka 94).

[(12)](#Footnote12){#(12)} Zadeva 3191/2006/(SAB)MHZ.

[(13)](#Footnote13){#(13)} Odločitev varuha človekovih pravic o zadevi 3191/2006/(SAB)MHZ je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic ([http://www.ombudsman.europa.eu).](http://www.ombudsman.europa.eu)