# Odločba v zadevi 817/2006/TN - Obravnavanje zahteve za informacije
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: null
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/3121)
---
> Pritožnik je poklical Svet po telefonu, da bi vprašal, ali ima kakšne obveznosti ali možnosti za izražanje podpore Danski pri njenem nesoglasju z več muslimanskimi državami. Pritožnik je želel govoriti z visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko in generalnim sekretarjem Sveta EU g. SOLANO. Prevezali so ga s tajnico, ki mu je povedala, da z g. SOLANO ne more govoriti. Tajnica je dejala, da vprašanje ni enostavno, in ga prevezala z osebo, odgovorno za stike z javnostjo. Vendar mu tudi ta oseba ni mogla odgovoriti na vprašanje.
> 
> Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic s trditvijo, da Svet ni ravnal v skladu s svojo politiko povečane odprtosti in prijaznosti do državljanov.
> 
> Po mnenju Sveta ni bilo neutemeljeno, da tiskovni predstavnik ni mogel dati odgovora, ki bi izražal stališče institucije. V tem času je Svet namreč še vedno razpravljal o natančnem stališču glede tega vprašanja. V takih okoliščinah si je Svet težko predstavljal, kakšen smiseln odgovor bi lahko dali pritožniku.
> 
> Varuhu človekovih pravic se ni zdelo neutemeljeno, da je bil pritožnik zaradi svoje zahteve za informacije preusmerjen na tiskovno predstavništvo, ker bi to običajno moralo biti seznanjeno s stališčem Sveta glede različnih vprašanj. Vendar pa bi moralo tiskovno predstavništvo v tem primeru pritožniku razložiti, da Svet glede tega vprašanja še ni oblikoval stališča. Če tiskovno predstavništvo ni imelo potrebnih informacij za odgovor, bi moralo pritožniku svetovati, da pošlje pisno zahtevo za informacije v skladu s členom 22(2) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Svet pritožniku v tem primeru ni dal takih informacij ali nasveta, zato gre za primer nepravilnosti.
> 
Strasbourg, 20. decembra 2006   

Spoštovani gospod S.,

11. februarja 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi s tem, kako je Svet Evropske unije obravnaval zahtevo po informacijah, vloženo po telefonu. V elektronskih sporočilih z dne 16. in 17. marca 2006 ste predložili dodatne informacije o svoji pritožbi.

Pritožbo sem 31. marca 2006 posredoval generalnemu sekretarju Sveta. Svet je mnenje v švedščini poslal 11. julija 2006. Posredoval sem vam ga s pozivom, naj po želji do 31. oktobra 2006 predložite pripombe. Od vas nismo prejeli nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA
--------

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

6. februarja 2006 je Evropsko komisijo po telefonu vprašal, ali imata Komisija ali Svet Evropske unije kakršne koli obveznosti ali možnosti, da izrazita svojo podporo Danski v njenem neskladju s številnimi muslimanskimi državami. Telefonski klic je bil opravljen na številko +3222991111 in kolikor se spominja, je bil opravljen takoj po poldnevu. Oseba pri Komisiji, ki je odgovorila na njegov telefonski klic, ni navedla svojega imena, vendar je pojasnila, da je bilo vprašanje preveč zapleteno, da bi nanj lahko odgovorila. Predlagala je, naj g. Solano pokliče neposredno v Svet, in mu v ta namen dala naslednjo telefonsko številko: +3222856111. Na to številko Sveta je odgovoril moški. Vendar tudi oseba, ki je odgovorila, ni navedla svojega imena. Pritožnik je zaprosil za g. Solano in se obrnil na tajnico, ki ni navedla njenega imena in ki mu je povedala, da ne more govoriti z g. Solano. Sekretarka je dejala, da na vprašanje ni lahko odgovoriti, zato ga je posredovala osebi, odgovorni za stike z mediji. Tudi ta oseba ni mogla odgovoriti na vprašanje.

Naslednji dan se je obrnil na predstavništvo Komisije v Stockholmu in se pogovoril z odvetnikom Eurojus, ki je navedel njegovo ime. Odvetnik je odgovoril po elektronski pošti, ki sicer vsebuje zanimive informacije o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije, vendar na njegovo vprašanje ni odgovoril. Vendar je bil odvetnik vsaj koristen in je pokazal resnično zanimanje za pomoč.

Vprašanje je tako ostalo neodgovorjeno, pritožnik pa ni bil zadovoljen z načinom, kako je bil obravnavan, ko je stopil v stik z Brusljem. Nihče ni pokazal zanimanja za odgovor na njegovo vprašanje ali ga napotil na nekoga, ki bi lahko odgovoril. Dejstvo, da nobena od oseb, s katerimi je govoril, ni želela navesti svojega imena, je stvari še bolj zapletlo.

Pritožnik je trdil, da Svet pri obravnavi njegove zahteve za informacije po telefonu z dne 6. februarja 2006 ni ravnal v skladu s svojo politiko večje odprtosti in prijaznosti do državljanov[(1).](#(1)){#Footnote1}

Poizvedba
---------

**Mnenje Sveta**   

Svet je v svojem mnenju povzel naslednje pripombe:

Njena politika glede odgovarjanja na telefonske klice javnosti je določena v Kodeksu dobrega upravnega ravnanja generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in njegovega osebja v poklicnih odnosih z javnostjo[(2)](#(2)){#Footnote2} (v nadaljnjem besedilu: Kodeks). Upoštevni členi zakonika določajo:
> „Člen*5 Vljudnost*
>
> *Člani osebja ravnajo vestno, pravilno, vljudno in dostopno. Pri odgovarjanju na korespondenčne ali telefonske klice ali pri drugih poklicnih stikih z javnostjo si prizadevajo biti čim bolj koristni.*
>
> *Člen 6 Zagotavljanje informacij*
>
> *1. Uslužbenci javnosti zagotovijo zahtevane informacije, ki spadajo na njihovo področje pristojnosti. Zagotovijo, da so informacije čim bolj jasne in razumljive.*
>
> *2. Če uslužbenec zaradi zaupnosti in/ali v skladu z veljavnimi pravili (zlasti členom 17 Kadrovskih predpisov) meni, da ne more razkriti zahtevanih informacij, se zadevni osebi sporočijo razlogi, zakaj teh informacij ni mogoče zagotoviti.*
>
> *Člen 8 Telefonski klici*
>
> *1. Pri odgovarjanju na telefonske klice uslužbenci navedejo sebe in svojo službo. Ugotovijo tudi identiteto kličočega. Če tega ne preprečujejo razlogi zaupnosti iz člena 6(2), zagotovijo zahtevane informacije ali usmerijo kličočega k ustreznemu viru. Vendar se v primeru zadržkov glede tega, ali se te informacije lahko zagotovijo, posvetujejo s svojo hierarhijo ali napotijo kličočega k svojemu nadrejenemu.*
>
> *2. Če je ustna zahteva po informacijah nenatančna ali zapletena, lahko zadevni uslužbenec od zadevne osebe zahteva, da pisno oblikuje zahtevo."*

Svet se zavezuje, da bo upošteval te smernice. Vendar nima sledu o dogodkih, na katere se sklicuje pritožnik, in zato ne more preveriti, ali je njegova predstavitev dejstev točna. Če eden ali več uradnikov Sveta ni navedlo svojih imen, Svet obžaluje to opustitev. Osebje generalnega sekretariata redno opozarja na pomen spoštovanja kodeksa.

Pritožnik trdi, da mu je Komisija posredovala telefonsko številko g. Solane. Ni povsem gotovo, ali se pritožba nanaša tudi na dejstvo, da pritožnik ni mogel osebno govoriti z g. Solano. Kljub temu bi Svet rad izkoristil priložnost in pojasnil, da naloga gospoda Solane ni, da osebno odgovori na vprašanja javnosti, čeprav bi mu to omogočal njegov zelo zaseden urnik. Ni države članice, v kateri bi imele osebe, ki zasedajo podobna delovna mesta kot P. Solana, drugačno prakso. V teh okoliščinah ni nerazumno, da se javnost napoti na tiskovni urad.

Prav tako ni nerazumno, da tajnik in tiskovni predstavnik nista mogla podati odgovora. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je pritožnik želel izvedeti, ali so institucije lahko ali morale izraziti podporo Danski v njenem sporu z več muslimanskimi državami, kar je pomenilo izražanje stališča institucije. Takrat je Svet še vedno proučeval svoje podrobno stališče o tej zadevi.

V takih okoliščinah si je težko predstavljati, kakšen smiseln odgovor bi bilo mogoče dati pritožniku, zlasti ker bi se lahko odgovor po telefonu zlahka napačno razlagal kot uradno stališče Sveta, ki še ni sprejel stališča.
**Pripombe pritožnika**   

Pritožnik je bil pozvan, naj predloži pripombe k mnenju Sveta. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

ODLOČBA
-------

**1 Obravnava pritožnikove zahteve po informacijah s strani Sveta**   

1.1 Pritožba se nanaša na način, kako je Svet obravnaval pritožnikovo zahtevo po informacijah, vloženo po telefonu. Po navedbah pritožnika je 6. februarja 2006 poklical Komisijo, da bi jo vprašal, ali ima Komisija ali Svet kakršne koli obveznosti ali možnosti, da izrazi svojo podporo Danski v njenem neskladju s številnimi muslimanskimi državami. Oseba pri Komisiji, ki je odgovorila na njegov telefonski klic, je pojasnila, da je bilo vprašanje preveč zapleteno, da bi nanj lahko odgovorila, in predlagala, naj g. Solano pokliče neposredno pri Svetu. Za to je prejel naslednjo telefonsko številko: +3222856111. Na to številko Sveta je odgovoril moški. Vendar tudi oseba, ki je odgovorila, ni navedla svojega imena. Pritožnik je zaprosil za g. Solano in se obrnil na tajnico, ki ni navedla njenega imena in ki mu je povedala, da ne more govoriti z g. Solano. Sekretarka je dejala, da na vprašanje ni lahko odgovoriti, zato ga je posredovala osebi, odgovorni za stike z mediji. Tudi ta oseba ni mogla odgovoriti na vprašanje. Vprašanje je tako ostalo neodgovorjeno, pritožnik pa ni bil zadovoljen z načinom, kako je bil obravnavan, ko je stopil v stik z Brusljem. Po navedbah pritožnika nihče ni pokazal zanimanja za odgovor na njegovo vprašanje ali ga napotil na nekoga, ki bi lahko odgovoril nanj. Dejstvo, da nobena od oseb, s katerimi se je pogovarjal, ni skrbela, da bi navedla svoje ime, je stvari še bolj zapletlo. Pritožnik je trdil, da Svet pri obravnavi njegove zahteve za informacije po telefonu z dne 6. februarja 2006 ni ravnal v skladu s svojo politiko večje odprtosti in prijaznosti do državljanov[(3).](#(3)){#Footnote3}

1.2 Svet se je skliceval na člene 5, 6 in 8 svojega kodeksa dobrega upravnega ravnanja za generalni sekretariat Sveta Evropske unije in njegovo osebje v poklicnih odnosih z javnostjo[(4)](#(4)){#Footnote4} ter varuhu človekovih pravic zagotovil, da bo upošteval te smernice. Svet je nadalje trdil, da ne more preveriti, ali je njegova predstavitev dejstev pravilna, ker nima sledi o dogodkih, na katere se sklicuje pritožnik. Če eden ali več uradnikov Sveta ni navedlo svojih imen, Svet obžaluje to opustitev. Osebje generalnega sekretariata redno opozarja na pomen spoštovanja kodeksa. Svet meni, da naloga gospoda Solane ni, da osebno odgovori na vprašanja javnosti, čeprav bi mu to omogočal njegov zelo zaseden urnik, in da ni nerazumno, da se javnost napoti na tiskovno službo. Prav tako ni nerazumno, da tajnik in tiskovni predstavnik nista mogla podati odgovora. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je pritožnik želel izvedeti, ali so institucije lahko ali morale izraziti podporo Danski v njenem sporu z več muslimanskimi državami, kar je pomenilo izražanje stališča institucije. Takrat je Svet še razpravljal o svojem podrobnem stališču o tej zadevi. V takih okoliščinah si je težko predstavljati, kakšen smiseln odgovor bi bilo mogoče dati pritožniku, zlasti ker bi se lahko odgovor po telefonu zlahka napačno razlagal kot uradno stališče Sveta, ki še ni sprejel stališča.

1.3 Varuh človekovih pravic meni, da je treba pred analizo pritožnikove trditve obravnavati trditev Sveta, da ne more preveriti, ali je njegova predstavitev dejstev točna, saj nima sledi o dogodkih, na katere se sklicuje pritožnik. Varuh človekovih pravic v celoti razume, da je pritožbo v zvezi z vsebino in okoliščinami telefonskih pogovorov za upravo težko obravnavati, saj v zvezi s temi pogovori morda ne obstajajo pisni zapisi. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je bila ta pritožba vložena kmalu po zadevnih telefonskih pogovorih in da je bila Svetu posredovana le nekaj tednov pozneje. Zato ne bi smelo biti nemogoče ugotoviti upoštevnih dejstev. Vendar varuh v zvezi s tem ugotavlja, da Svet ni pojasnil, ali in na kakšen način je poskušal izslediti dogodke, na katere se sklicuje pritožnik. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem nadalje ugotavlja, da bi moral imeti Svet vsaj možnost, da identificira zadnjo osebo, s katero je pritožnik govoril, in se z njo posvetuje. Nadalje ugotavlja, da Svet, čeprav je poudaril, da ni mogel preveriti, ali je pritožnik pravilno predstavil dejstva, ni izpodbijal dejstva, da so potekali zadevni telefonski pogovori. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da lahko svojo oceno utemelji na pritožnikovem poročilu o dogodkih.

1.4 Varuh človekovih pravic pri analizi pritožnikove trditve opozarja, da člen 12(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev[(5)](#(5)){#Footnote5} (v nadaljevanju: Kodeks) določa, da *mora biti uradnik "službeno naravnan, pravilen, vljuden in dostopen v odnosih z javnostjo. Pri odgovarjanju na korespondenco, telefonske klice in elektronsko pošto si uradnik prizadeva biti čim bolj koristen ter čim bolj celovito in natančno odgovarja na zastavljena *vprašanja."* Člen 12(2) zakonika nadalje določa, da „\[č\]e uradnik ni odgovoren za zadevno zadevo, napoti državljana k ustreznemu uradniku." Varuh opozarja tudi,* da člen 22(2) zakonika določa, da *„\[č\]e je ustna zahteva po informacijah preveč zapletena ali izčrpna, da bi jo bilo mogoče obravnavati, \[pristojni\] uradnik zadevni osebi svetuje, naj pisno oblikuje svojo zahtevo."*

1.5 V zvezi z obveznostjo uslužbencev Sveta, da pokličejo ustreznega uradnika, varuhinja človekovih pravic meni, da ni nerazumno, da je bil pritožnik s svojo zahtevo za informacije napoten v tiskovni urad. Ker je tiskovni urad Sveta pristojen za zagotavljanje informacij in dokumentacije novinarjem o zadevah, o katerih razpravljajo Svet in njegova pripravljalna telesa[(6),](#(6)){#Footnote6} bi moral biti običajno seznanjen s stališčem Sveta o različnih zadevah.

1.6 Vendar pa Varuha človekovih pravic ne prepriča trditev Sveta, da ni bilo nerazumno, da tiskovni predstavnik ni mogel odgovoriti na pritožnikovo zahtevo, saj Svet takrat še ni sprejel stališča o zadevi, in nadaljnja trditev Sveta, da si je bilo v takih okoliščinah težko predstavljati, kakšen smiseln odgovor bi bilo mogoče dati pritožniku. Varuh meni, da če je bil razlog, zakaj tiskovni predstavnik ni mogel odgovoriti na pritožnikovo vprašanje, ta, da stališče Sveta o zadevi še ni obstajalo, bi tiskovni predstavnik lahko in moral to informacijo posredovati pritožniku. Če tiskovni predstavnik ni mogel odgovoriti, ker ni imel potrebnega znanja, bi bilo primerno, da pritožniku svetuje, naj vloži pisno zahtevo za informacije v skladu s členom 22(2) zakonika. Vendar se zdi, da pritožnik v tej zadevi ni prejel niti takih informacij niti takih nasvetov. To je primer nepravilnosti in varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal kritično pripombo.

1.7 V zvezi s trditvijo pritožnika, da se uslužbenci Sveta pri odgovarjanju na telefonske klice niso identificirali, varuh človekovih pravic meni, da zahteva iz člena 12(1) zakonika, da morajo biti uradniki službeno naravnani, pravilni, vljudni in dostopni v odnosih z javnostjo, pomeni, da morajo uradniki pri odgovarjanju na telefonske klice zagotoviti informacije o tem, koga je klicatelj dosegel. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je ta pristop upoštevan v členu 8 Kodeksa dobrega upravnega ravnanja Sveta, ki določa, da se uslužbenci pri odgovarjanju na telefonske klice identificirajo in navedejo svojo službo. Vendar je varuhinja seznanjena z izjavo Sveta, da Svet obžaluje to opustitev, če eden ali več uradnikov Sveta dejansko ni navedlo svojih imen. Svet meni, da njegovo osebje redno opozarja na pomen spoštovanja kodeksa dobrega upravnega ravnanja. Glede na to, da je Svet izrazil obžalovanje, če bi prišlo do opustitve v zvezi s tem, in ker je varuhu človekovih pravic zagotovil, da bo spoštoval svoj kodeks dobrega upravnega ravnanja, varuh človekovih pravic ne najde razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe.
**2 Sklepna ugotovitev**   

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba v zvezi s tem, kako je Svet obravnaval pritožnikovo zahtevo po informacijah, podati naslednjo kritično pripombo:
> Varuha človekovih pravic ne prepriča trditev Sveta, da ni bilo nerazumno, da tiskovni predstavnik ni mogel odgovoriti na pritožnikovo zahtevo, saj Svet takrat še ni sprejel stališča o zadevi, in nadaljnja trditev Sveta, da si je bilo v takih okoliščinah težko predstavljati, kakšen smiseln odgovor bi lahko dal pritožniku. Varuh meni, da če je bil razlog, zakaj tiskovni predstavnik ni mogel odgovoriti na pritožnikovo vprašanje, ta, da stališče Sveta o zadevi še ni obstajalo, bi tiskovni predstavnik lahko in moral to informacijo posredovati pritožniku. Če tiskovni predstavnik ni mogel odgovoriti, ker ni imel potrebnega znanja, bi bilo primerno, da pritožniku svetuje, naj vloži pisno zahtevo za informacije v skladu s členom 22(2) zakonika. Vendar se zdi, da pritožnik v tej zadevi ni prejel niti takih informacij niti takih nasvetov. To je primer nepravilnosti.

Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve.

Varuh človekovih pravic ni našel razlogov za nadaljnjo obravnavo vprašanja uradnikov Sveta, ki pri odgovarjanju na telefonske klice niso navedli svojih imen.

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi generalni sekretar Sveta.

S spoštovanjem,

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

*** ** * ** ***

[(1)](#Footnote1){#(1)} Pritožnik je enako trdil proti Komisiji, ki se obravnava kot ločen primer (pritožba 415/2006/TN) in bo vključeval ločen sklep.

[(2)](#Footnote2){#(2)} UL 2001, C 189, str. 2.

[(3)](#Footnote3){#(3)} Pritožnik je enako trdil proti Evropski komisiji. Pritožba zoper Komisijo se obravnava kot ločena zadeva (pritožba 415/2006/TN) in vključuje ločeno odločbo.

[(4)](#Footnote4){#(4)} UL 2001, C 189, str. 2.

[(5)](#Footnote5){#(5)} Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic (<http://www.ombudsman.europa.eu/code/pdf/en/code2005_en.pdf>).

[(6)](#Footnote6){#(6)} Glej stran 8 Priročnika Sveta za medije. Vodnik je na voljo na spletni strani Sveta ([http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/EN_MGUIDE%20INT.pdf).](http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/EN_MGUIDE%20INT.pdf)