Strasbourg, 8. februarja 2008

Spoštovana gospa B.,

Dne 27. januarja 2006 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Generalni direktorat Evropske komisije za kadrovske zadeve in administracijo v zvezi z vašim dopisom, ki ste mu ga poslali 19. decembra 2005. V tem dopisu ste navedeni generalni direktorat vprašali, ali je Komisija „zelo znatna sredstva“(1) prenesla na zasebne bančne račune vašega nekdanjega moža, da bi financirala svojo delegacijo v Almatyju (Kazahstan).

8. marca 2006 sem pritožbo posredoval predsedniku Komisije. Komisijo sem zaprosil za mnenje o pritožbi pred 31. majem 2006.

Komisija je svoje mnenje poslala 20. junija 2006. Dne 21. junija 2006 sem vam ga posredoval s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 3. julija 2006.

Dne 10. decembra 2006 ste mi poslali dodatne dokumente v zvezi z vašo pritožbo.

Dne 29. marca 2007 sem Komisijo prosil za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo in za odgovor do 15. maja 2007.

Dne 28. maja 2007 ste mi poslali nadaljnjo korespondenco v zvezi z vašo pritožbo.

Ker Komisija ni odgovorila v predvidenem roku, tj. 12. junija 2007, so moje službe poklicale službe Komisije. Dne 21. junija 2007 sem Komisijo prosil, naj mi odgovori najpozneje do 15. julija 2007. O tem ste bili obveščeni z dopisom z istega dne.

Komisija mi je svoj odgovor poslala 17. julija 2007.

Dne 18. julija 2007 sem vam poslal odgovor Komisije s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 24. julija 2007.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Ozadje: pritožba 1139/2005/JMA

Pritožnik je 12. septembra 2000 pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložil prvo pritožbo (sklic 1139/2000/JMA) proti Evropski komisiji v zvezi z njeno odločitvijo, da spremeni kadrovski status svojega moža iz "poročenega" v "ločenega", in s tem povezanim ukrepom skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja za izključitev pritožnika iz kritja.

Varuh človekovih pravic je zaključil preiskavo, pritožba pa je bila zaključena, ker jo je „Evropska komisija rešila“ v zadovoljstvo pritožnika. Pritožnik je 18. avgusta 2005 in 10. oktobra 2005 poslal še dva dopisa, evidentirana pod številko 1139/2005/JMA.

Referenčna številka te pritožbe 313/2006/MF

Po mnenju pritožnika so bila upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je 19. decembra 2005 s priporočeno pošto poslal dopis Generalnemu direktoratu Komisije (v nadaljnjem besedilu: GD) za kadrovske zadeve in administracijo v zvezi z domnevnim prenosom znatnih sredstev s strani Komisije na zasebne bančne račune njenega nekdanjega moža za financiranje delegacije v Almatyju (v nadaljnjem besedilu: delegacija).

Pritožnik je 27. januarja 2006 vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic. Trdila je, da Komisija ni poslala potrdila o prejemu njenega dopisa z dne 19. decembra 2005. Trdila je tudi, da Komisija ni zavzela stališča o vprašanju iz navedenega dopisa, in sicer o trditvi, da je Komisija na zasebne bančne račune svojega nekdanjega moža prenesla zelo velika sredstva za financiranje svoje delegacije v Almatyju.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Mnenje Komisije o pritožbi je bilo, če povzamemo, naslednje:

V zvezi s prvo trditvijo pritožnika je Komisija priznala, da je GD za kadrovske zadeve in administracijo dopis dejansko prejel. Ker pa je bila vsebina pisma zunaj pristojnosti tega generalnega direktorata, je bilo pismo z interno pošto takoj posredovano uradu OLAF. Komisija je nadalje navedla, da se je po preverjanju izkazalo, da dopis ni nikoli prispel do služb urada OLAF in da se zdi, da je bil izgubljen v notranjem poštnem sistemu. Komisija je izrazila obžalovanje, da pritožnici ni bilo poslano potrdilo o prejemu, in jo v skladu s svojim kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev obvestila, da je bil njen dopis prerazporejen. Po mnenju Komisije je do te opustitve morda delno prišlo zaradi zaostanka pri pošiljanju pošte v obdobju pred božičnimi počitnicami in po njih. Komisija se je pritožniku in varuhu človekovih pravic opravičila za to notranjo upravno napako v zvezi z obravnavo njenega dopisa.

V zvezi z drugo trditvijo pritožnika je Komisija ugotovila, da so se sredstva, prenesena za financiranje delegacije, upravljala v skladu z njenimi zakladniškimi pravili. Komisija je izjavila, da „v nobenem primeru“ sredstva ne bi bila nakazana na zasebne bančne račune njenih uradnikov, ampak vedno na lokalne bančne račune delegacije, ki jih upravljajo pooblaščeni uradniki, in sicer vodje delegacij, v imenu in za račun Komisije.

Pripombe pritožnika

Pritožnica je v svojih pripombah vztrajala pri svoji pritožbi.

Nadaljnji dopis pritožnika z dne 10. decembra 2006

Pritožnik je 10. decembra 2006 varuhu človekovih pravic poslal še en dopis v zvezi s svojo pritožbo. Priložila je tudi potrdilo uradnika GD Komisije za proračun, v katerem je ta uradnik potrdil, da je Komisija izvedla pet prenosov na bivšega moža pritožnika z dne 7. oktobra 1994, 9. januarja 1995, 1. maja 1995, 13. marca 1995 in 3. aprila 1995.

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je iz potrdila razvidno, da sta bila prva nakazila z dne 7. oktobra 1994 in 9. januarja 1995 izvedena v gotovini nekdanjemu možu pritožnika. Nadaljnji trije prenosi so bili opravljeni na bančni račun pri banki s sedežem v Luksemburgu. Uradnik je potrdil, da so bili ti prenosi namenjeni kritju stroškov delegacije pred odprtjem bančnega računa Komisije.

Pritožnik je navedel, da to potrdilo, ki ni bilo podpisano ali datirano, ne more biti dokaz, da Komisija ni opravila nakazil na zasebne bančne račune nekdanjega pritožnikovega moža.

Pritožnica se je v dopisu z dne 10. decembra 2006 sklicevala tudi na postopek, ki poteka pred luksemburškim nacionalnim sodiščem v zvezi z delitvijo premoženja, ki ga je imela skupaj z nekdanjim možem. V zvezi s tem je pritožnica predložila še en zahtevek, da bi ji bilo treba zagotoviti informacije v zvezi s plačami njenega nekdanjega moža za obdobje od 16. februarja 1994 do 31. maja 1999. Ker pa pritožnik ni predložil nobenega dokumenta v podporo svoji trditvi, je varuh človekovih pravic na podlagi člena 195 Pogodbe ES sklenil, da se zdi, da ni zadostnih razlogov za razširitev sedanje preiskave v zvezi s to novo trditvijo.

Nadaljnje poizvedbe
Zahteva za informacije, naslovljena na Komisijo

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije, pripomb pritožnice in dokumenta, priloženega njenemu nadaljnjemu dopisu z dne 10. decembra 2006, se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo pozvala, naj odgovori na naslednje vprašanje:

"V zvezi z drugo trditvijo pritožnika je Komisija v svojem mnenju navedla, da sredstva za delegacijo v Almatyju niso bila nikoli prenesena na zasebne bančne račune njenih uradnikov, ampak vedno na lokalne bančne račune delegacije, ki jih upravljajo pooblaščeni uradniki.

Pritožnik je predložil dokument, iz katerega je razvidno, da je Komisija trikrat nakazala nekatere denarne zneske na bančne račune v Luksemburgu, ki so očitno pripadali pritožnikovemu nekdanjemu možu.“

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo tudi pozvala, naj predloži pripombe na dokaze, ki jih je predložil pritožnik.

Odgovor Komisije

Komisija je v svojem odgovoru navedla, da je na podlagi dokumenta, ki ga je poslal pritožnik, lahko izvedla popolnejšo preiskavo svojega zgodovinskega arhiva v zvezi s trditvijo, da so bili zneski, namenjeni za upravljanje delegacije, preneseni na nekatere bančne račune pritožnikovega nekdanjega moža. Komisija je potrdila, da je zadevni dokument dejansko verodostojen. Komisija je v podporo tej okoliščini priložila kopijo zadevnega dokumenta, ki ga je datiral in podpisal H., takratni vodja zadevne službe.

Komisija je nadalje navedla, da želi pojasniti, da je odgovor na to vprašanje, ki ga je podala v svojem prvem mnenju o pritožbi, temeljil na informacijah iz elektronske baze podatkov, ki je začela delovati šele leta 2003. Komisija je navedla, da čeprav je bilo storjeno vse za zagotovitev, da so bile pretekle informacije pred letom 2003 vključene v podatkovno zbirko, ni bilo vedno tako, da so bile v podatkovno zbirko vključene ustrezne informacije. Komisija je navedla, da so bile najdene dodatne informacije, ki kažejo, da v skladu s takrat veljavnimi finančnimi pravili ob odprtju novih delegacij ni bilo neobičajno, da se sredstva nakažejo na bančne račune uradnikov, medtem ko se čaka na začetek delovanja lokalnih bančnih računov.

Komisija je na koncu navedla, da upa, da bo to razjasnilo zadevo in da obžaluje kakršne koli nevšečnosti, ki bi jih povzročile informacije iz njenega prvotnega odgovora.

Nadaljnje pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da se je ustrezno seznanil z nadaljnjim odgovorom Komisije in da ima samo naslednjo pripombo: čeprav je bil njen nekdanji mož 23. avgusta 1994 imenovan v delegacijo, je vodja delegacije nazadnje nakazal denar na njegov zasebni bančni račun 1. maja 1995. Po mnenju pritožnika je bilo potrebno veliko časa, da je vodja delegacije odprl bančni račun na ime delegacije.

ODLOČBA

1 Komisija domnevno ni poslala potrdila o prejemu na dopis pritožnika z dne 19. decembra 2005

1.1 Pritožnik je 19. decembra 2005 s priporočeno pošto poslal dopis Generalnemu direktoratu Evropske komisije za kadrovske zadeve in administracijo v zvezi z domnevnim prenosom "zelo velikih sredstev"(2) s strani Komisije na zasebne bančne račune njenega nekdanjega moža za financiranje delegacije v Almatyju ("delegacija"). Pritožnica je trdila, da ji Komisija ni poslala potrdila o prejemu njenega dopisa z dne 19. decembra 2005.

1.2 Komisija je v svojem mnenju priznala, da je pritožnikov dopis z dne 19. decembra 2005 dejansko prejel GD za kadrovske zadeve in administracijo. Ker pa je bila vsebina pisma zunaj pristojnosti tega generalnega direktorata, je bilo pismo z interno pošto takoj posredovano uradu OLAF v ukrepanje. Komisija je nadalje navedla, da se je po preverjanju izkazalo, da dopis ni nikoli prispel do urada OLAF in da se zdi, da je bil izgubljen v sistemu interne pošte. Komisija je izrazila obžalovanje, da pritožnici ni bilo poslano potrdilo o prejemu, s katerim bi jo obvestila, da je bil njen dopis, kot zahteva njen kodeks dobrega upravnega ravnanja, prerazporejen. Po mnenju Komisije je do te opustitve morda delno prišlo zaradi zaostankov pri pošiljanju pošte v obdobju pred božičnimi počitnicami in po njih. Komisija se je pritožniku in varuhu človekovih pravic opravičila za to notranjo upravno napako v zvezi z obravnavo pritožnikovega dopisa.

1.3 Pritožnik v svojih pripombah ni navedel posebnih pripomb v zvezi s tem vprašanjem.

1.4 Varuh želi opozoriti, da člen 14(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev (3) določa naslednje:

„Vsak dopis ali pritožba, naslovljena na institucijo, prejme potrdilo o prejemu v roku dveh tednov, razen če je v tem roku mogoče poslati vsebinski odgovor.“

1.5 V tem primeru varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija na dopis pritožnika z dne 19. decembra 2005 očitno ni poslala potrdila o prejemu zaradi (i) notranje upravne napake v zvezi z obravnavo pritožnikovega dopisa, ker ga službe urada OLAF po njegovi predaji uradu niso nikoli prejele, in (ii) zaostanka pri obravnavi pošte v obdobju pred božičnimi počitnicami in po njih.

1.6 Vendar varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija v svojem odgovoru pritožniku opravičila za to notranjo upravno napako.

1.7 V teh okoliščinah varuh človekovih pravic sicer priznava, da je bilo obžalovanja vredno, da korespondenca državljanov ni bila učinkovito obravnavana, vendar meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s to trditvijo.

2 Domnevno nesprejetje stališča Komisije o vprašanju iz dopisa pritožnika z dne 19. decembra 2005

2.1 Pritožnica je trdila, da Komisija ni zavzela stališča o vprašanju, ki ga je izpostavila v dopisu z dne 19. decembra 2005, in sicer o trditvi, da je Komisija nakazala zelo velika sredstva na zasebne bančne račune njenega nekdanjega moža za financiranje delegacije.

2.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da so bila sredstva, prenesena za financiranje delegacije, upravljana v skladu z njenimi pravili o zakladništvu. Komisija je navedla, da „v nobenem primeru“ sredstva niso bila nakazana na zasebne bančne račune njenih uradnikov, ampak vedno na lokalne bančne račune delegacije, ki jih upravljajo pooblaščeni uradniki, in sicer vodje delegacij, v imenu in za račun institucije.

2.3 Po skrbni preučitvi mnenja Komisije, pripomb pritožnika in novih dokazov, priloženih njegovemu nadaljnjemu dopisu z dne 10. decembra 2006, je varuh človekovih pravic menil, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo pozvala, naj predloži pripombe na dokaze, ki jih je predložil pritožnik, in sicer dokument, v katerem je bilo navedeno, da je Komisija trikrat nakazala nekatere denarne zneske na bančne račune v banki s sedežem v Luksemburgu, ki je očitno pripadala pritožnikovemu nekdanjemu možu.

2.4 Komisija je v svojem odgovoru navedla, da je na podlagi dokumenta, ki ga je predložil pritožnik, lahko opravila popolnejšo preiskavo svojega fizičnega zgodovinskega arhiva v zvezi s trditvijo pritožnika, da so bili zneski za upravljanje delegacije preneseni na nekatere bančne račune pritožnikovega nekdanjega moža. Komisija je nadalje navedla, da želi pojasniti, da je odgovor na to vprašanje, ki ga je podala v svojem prvem mnenju o pritožbi, temeljil na informacijah iz elektronske baze podatkov, ki je začela delovati šele leta 2003. Komisija je navedla, da čeprav je bilo storjeno vse za zagotovitev, da so bile pretekle informacije pred letom 2003 vključene v podatkovno zbirko, to ni bilo vedno tako. Komisija je navedla, da so bile najdene dodatne informacije, ki so pokazale, da v skladu s finančnimi pravili, ki so takrat prevladovala, ni bilo neobičajno, da se ob odprtju novih delegacij sredstva prenesejo na ta način, medtem ko se čaka na začetek delovanja lokalnih bančnih računov. Komisija je sklenila, da upa, da bo to pojasnilo razjasnilo zadevo in da obžaluje kakršne koli nevšečnosti, ki so jih povzročile informacije iz njenega prvotnega odgovora.

2.5 Pritožnik je v svojih pripombah na odgovor Komisije navedel, da se je ustrezno seznanil z nadaljnjim odgovorom Komisije. Ugotovila je le, da je vodja delegacije potreboval veliko časa, da je odprl nov bančni račun na ime delegacije.

2.6 V tem primeru varuh ugotavlja, da je Komisija v svojem prvem mnenju o pritožbi poudarila, da "v nobenem primeru" sredstva niso bila nakazana na zasebne bančne račune njenih uradnikov, ampak vedno na lokalne bančne račune delegacije, ki jih upravljajo pooblaščeni uradniki, in sicer vodje delegacij, v imenu in za račun institucije. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v odgovoru na njegovo zahtevo po dodatnih informacijah navedla, da so bile najdene dodatne informacije, ki kažejo, da v skladu s finančnimi pravili, ki so takrat prevladovala, „ob odprtju novih delegacij ni bilo neobičajno“, da se sredstva prenesejo na zasebne bančne račune njenih uradnikov, medtem ko se čaka na začetek delovanja lokalnih bančnih računov delegacije. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da se zdi, da obstaja določeno neskladje med obema mnenjema Komisije.

2.7 Vendar pa varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija izrazila obžalovanje zaradi nevšečnosti, ki so jih povzročile napačne informacije iz njenega prvotnega odgovora. Poleg tega je pojasnila, da je to posledica dejstva, da je njeno prvotno stališče v prvem odgovoru pritožniku temeljilo na informacijah iz elektronske zbirke podatkov, ki je začela delovati leta 2003 in se je pozneje izkazala za nepopolno. Varuh človekovih pravic zato meni, da je Komisija zdaj zavzela stališče o vprašanju, ki ga je izpostavil pritožnik v dopisu z dne 19. decembra 2005, in je ustrezno pojasnila zadevo, ki jo je izpostavil, tako da je odgovorila, da ni bilo izključeno, da so bila v zadevnem času v primeru novoustanovljenih delegacij sredstva nakazana na bančne račune, ki so jih imeli njeni uradniki do začetka delovanja lokalnih bančnih računov Komisije.

2.8 Na podlagi teh premislekov, in sicer pojasnila Komisije o vprašanju, ki ga je izpostavil pritožnik v dopisu z dne 19. decembra 2005, in dejstva, da je Komisija izrazila obžalovanje zaradi nevšečnosti, ki so jih povzročile informacije iz njenega prvotnega odgovora, varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s to trditvijo niso potrebne.

2.9 V zvezi z argumentom, ki ga je pritožnica navedla v svojih nadaljnjih pripombah, da je vodja delegacije potreboval veliko časa, da je odprl nov bančni račun v imenu delegacije, varuhinja človekovih pravic meni, kot je navedla sama pritožnica, da to vprašanje ni trditev, temveč zgolj ugotovitev. Zato se zdi, da v zvezi s tem vidikom zadeve niso potrebni dodatni razlogi za nadaljnje preiskave.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da ni bilo razloga za nadaljnje preiskave dveh pritožnikovih trditev. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) V francoskem izvirniku: „des fonds très importants“.

(2) Glej opombo 1 zgoraj.

(3) Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu/code/en/default.htm).