Strasbourg, 21. februarja 2007

Spoštovani gospod X,

12. decembra 2005 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Europolu v zvezi z zahtevo za dostop do podatkov, ki se nanašajo na vas. Dne 21. januarja 2006 ste mi poslali dodatne dokumente v zvezi z vašo pritožbo.

Pritožbo sem 6. marca 2006 posredoval direktorju Europola. Direktor Europola me je 20. marca 2006 obvestil, da je bil moj dopis z dne 6. marca 2006 posredovan Skupnemu nadzornemu organu Europola. Skupni nadzorni organ mi je 3. maja 2006 poslal angleško različico svojega mnenja, 30. maja 2006 pa francoski prevod.

Dne 9. junija 2006 ste mi poslali še en dopis v zvezi z vašo pritožbo. junija 2006 sem vam posredoval mnenje Skupnega nadzornega organa Europola s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 7. julija 2006. septembra 2006 ste mi poslali še en dopis v zvezi z vašo pritožbo.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik je 10. januarja 2004 na francosko komisijo za varstvo podatkov ("CNIL") naslovil dopis, v katerem je zahteval, naj preveri, ali Europol hrani podatke, ki se nanašajo nanj. CNIL je 26. februarja 2004 ta dopis posredoval Europolu.

Europol je z dopisom z dne 14. junija 2004 pritožnika obvestil, da je preveril njegove datoteke in da Europol nima nobenih podatkov o njem, do katerih bi imel pravico dostopa v skladu s členom 19(1) Konvencije o Europolu v povezavi z veljavno zakonodajo Francije.

Pritožnik je 4. julija 2004 vložil pritožbo zoper odločbo Europola z dne 14. junija 2004.

Odbor za pritožbe Skupnega nadzornega organa Europola je s sklepom z dne 12. decembra 2005 potrdil sklep Europola z dne 14. junija 2004. Odbor za pritožbe se je skliceval zlasti na člen 9(2) Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki določa tri izjeme od pravice do dostopa. Navedlo je tudi, da bi bilo treba v skladu s členom 19(3) Konvencije o Europolu pravico do dostopa izvajati v skladu s pravom države članice, v kateri se je pravica uveljavljala, v tem primeru Francije. Odbor za pritožbe je menil, da je bila glede na zakonodajo in prakso v Franciji v zvezi s pravico dostopa do podatkov, ki jih obdeluje Europol, odločitev z dne 14. junija 2004 sprejeta v skladu s členom 19(3) Konvencije o Europolu.

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic navedel, da se nobena od treh izjem iz člena 9(2) Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981, na kateri je Europol utemeljil svojo odločitev, ne uporablja za njegov primer. Dejal je, da Europolova razlaga tega člena pomeni zlorabo pooblastil. Pritožnik je poleg tega navedel, da je že stopil v stik s CNIL in drugimi pristojnimi francoskimi organi ter da so ti zavrnili posredovanje informacij v zvezi s podatki, ki se nanašajo nanj.

Pritožnik je 21. januarja 2006 varuhu človekovih pravic poslal še en dopis v zvezi z njegovo pritožbo. V tem dopisu je nadalje zatrjeval, da Europol ni ustrezno obravnaval njegove pritožbe pri odboru za pritožbe z dne 4. julija 2004, ker se je francoski prevod njegovega odgovora nanašal na drugega pritožnika.

Na podlagi pritožbe in nadaljnjega dopisa pritožnika z dne 21. januarja 2006 se je izkazalo, da je pritožnik predložil naslednje trditve:

1. Europol je napačno zavrnil posredovanje informacij o podatkih, ki se nanašajo na pritožnika, in mu odobril dostop do teh podatkov. To je pomenilo zlorabo moči.
2. Europol ni skrbno obravnaval pritožbe pritožnika z dne 4. julija 2004 pri odboru za pritožbe, ker je bil francoski prevod njegovega odgovora naslovljen na drugega pritožnika.

Pritožnik je trdil, da bi mu bilo treba odobriti dostop do podatkov, ki se nanašajo nanj in jih imajo Europol in nacionalni organi.

Poizvedba

Pristop varuha človekovih pravic

Varuhinja človekovih pravic se je odločila začeti preiskavo pritožnikovega primera. Vendar je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da se je odločil, da ga bo štel za nedopustnega, in v skladu s členom 2(1) svojega statuta zaključil svoj zahtevek za dostop do datuma, ki se nanaša nanj in ki ga imajo nacionalni organi, ker ta vidik zadeve ni bil usmerjen na institucijo ali organ Skupnosti.

Glede na to, da je pritožnik v svoji pritožbi poudaril, da se je v zvezi s tem vprašanjem že obrnil na CNIL in druge pristojne francoske organe, mu je bilo svetovano, naj zadevo predloži francoskemu nacionalnemu varuhu človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je pritožbo posredovala Europolu in ga prosila za mnenje.

Pismo direktorja Europola varuhu človekovih pravic z dne 20. marca 2006

Direktor Europola je 20. marca 2006 obvestil varuha človekovih pravic, da je bilo pismo varuha človekovih pravic z dne 6. marca 2006, v katerem je zaprosil za mnenje o pritožbi, posredovano skupnemu nadzornemu organu, saj je „pritožnik podvomil o ugotovitvah in tem, kako je skupni nadzorni organ Europola obravnaval njegovo pritožbo zoper odločitev Europola v zvezi z njegovo pravico do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj in jih morebiti hrani Europol“, in ker je bil „skupni nadzorni organ v skladu s členom 24(1) Konvencije o Europolu neodvisen od Europola“.

Mnenje skupnega nadzornega organa

Mnenje skupnega nadzornega organa o pritožbi je bilo, če povzamemo, naslednje:

Splošne pripombe v zvezi s posredovanjem pisma varuha človekovih pravic z dne 6. marca 2006 skupnemu nadzornemu organu in v zvezi s statusom odbora za pritožbe

Z ustanovitvijo Europola je bila vzpostavljena evropska platforma za izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov. Glede na to je v eni od uvodnih izjav Konvencije o Europolu navedeno, da je treba posebno pozornost nameniti varstvu pravic posameznikov in zlasti varstvu njihovih osebnih podatkov. Zato se člen 14 Konvencije o Europolu sklicuje na standard varstva podatkov, ki ustreza načelom Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov ("Konvencija 108") in Priporočilu št. R (87) Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1985 ("Priporočilo 87"), ki ureja uporabo osebnih podatkov v policijskem sektorju. Ob upoštevanju teh načel je bila s Konvencijo o Europolu vzpostavljena posebna ureditev varstva podatkov za Europol.

V skladu s temi načeli varstva podatkov je bil s členom 24 Konvencije o Europolu ustanovljen skupni nadzorni organ kot neodvisen nadzorni organ, katerega naloga je pregled dejavnosti Europola, da se zagotovi, da se z obdelavo osebnih podatkov, ki jih hrani, ne kršijo pravice posameznika. Te pravice so določene v Konvenciji o Europolu, natančneje v členu 19, ki obravnava pravico do dostopa in preverjanja podatkov s strani Europola, ter členu 20(4), ki se nanaša na pravico do popravka ali izbrisa podatkov.

Konvencija o Europolu je pri varovanju pravic posameznikov posameznikom zagotovila tudi pravico, da od skupnega nadzornega organa zahtevajo, naj zagotovi, da je način, na katerega je Europol obdeloval osebne podatke, zakonit in točen.

Skupni nadzorni organ je sprejel poslovnik, ki ga je v skladu s členom 24(7) Konvencije o Europolu soglasno odobril Svet.

V Konvenciji št. 108 in Priporočilu št. 87 je bilo predvideno pravno sredstvo v primeru neupoštevanja zahteve posameznika. Načelo 6.6 Priporočila 87 izrecno omenja pravico do pritožbe pri nadzornem organu. Ker Konvencija o Europolu posameznikom ne omogoča, da bi svojo zadevo predložili Sodišču Evropskih skupnosti, in da bi posamezniku zagotovili pravni postopek za pritožbo zoper odločitve Europola, člen 24(7) Konvencije o Europolu nalaga skupnemu nadzornemu organu, da ustanovi poseben odbor. To je pritožbeni odbor skupnega nadzornega organa.

Posamezniki se lahko pritožijo pri odboru za pritožbe skupnega nadzornega organa zoper odločitev Europola o zahtevi (a) za dostop do podatkov, (b) za preverjanje teh podatkov ali (c) za popravek ali izbris. V skladu s členom 24(7) Konvencije o Europolu so odločitve odbora za pritožbe dokončne za vse zadevne stranke.

Konvencija o Europolu in posebne določbe poslovnika tako jasno ustvarjajo neodvisno in posebno pravno določbo, v skladu s katero se lahko posameznik pritoži zoper odločitve Europola.

Da bi poudaril neodvisnost odbora za pritožbe, je Svet, ko je soglasno odobril poslovnik, sprejel izjavo o sestavi odbora za pritožbe.

Pripombe k pritožnikovim trditvam in trditvam

V zvezi s prvo trditvijo pritožnika je pritožnik, potem ko je prejel odločitev Europola o njegovi zahtevi, naj preveri, ali je Europol shranil podatke, ki se nanašajo nanj, vložil pritožbo zoper to odločitev. Odbor za pritožbe je s sklepom z dne 12. decembra 2005 sklenil, da je bila odločitev Europola sprejeta v skladu s členom 19(3) Konvencije o Europolu. Ta sklep je bil zavezujoč za vse zadevne strani.

Ker je treba odbor za pritožbe obravnavati kot neodvisen odbor, ki posameznikom zagotavlja pravno sredstvo zoper odločitve Europola, je Europolov skupni nadzorni organ domneval, da se „izjema iz drugega stavka člena 195(1) Pogodbe ES“ uporablja za pravne postopke v odboru za pritožbe v njegovi sodni vlogi.

V zvezi z drugo trditvijo pritožnika je odbor za pritožbe 12. decembra 2005 sprejel dve odločbi v dveh različnih zadevah. Iz prilog k pritožbi je razvidno, da je bila prva stran francoskega prevoda odločbe o pritožbi pritožnika pomotoma nadomeščena s prvo stranjo francoskega prevoda v drugi odločbi. Čeprav so bili delovni postopki v sekretariatu namenjeni zelo skrbni obravnavi pravnih postopkov in odločitev odbora za pritožbe, je bila očitno storjena napaka. Posvetovanje s sekretariatom za varstvo podatkov, pristojnim za upravne postopke, ni dalo nobenega drugega pojasnila za to obžalovanja vredno človeško napako. Jasno je bilo, da do take napake ne bi smelo priti, skupni nadzorni organ pa bi pritožniku poslal opravičilo za to napako.

Dopis pritožnika z dne 9. junija 2006

Pritožnik je z dopisom z dne 9. junija 2006 obvestil varuha človekovih pravic, da se je po njegovem posredovanju od skupnega nadzornega organa opravičil zaradi napake v zvezi z njegovim imenom v odločbi odbora za pritožbe. Priložil je dopis skupnega nadzornega organa z dne 29. maja 2006.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje skupnega nadzornega organa, ki so bile predložene 7. julija 2006, vztrajal pri svoji pritožbi. Trdil je tudi, da so bile kršene temeljne pravice, ker so bile odločbe odbora za pritožbe zavezujoče za vse zadevne stranke. Pritožnik je nadalje poudaril, da je mnenje skupnega nadzornega organa s pravnega vidika nepravilno, ker njegove strani niso bile oštevilčene in ker zadnja stran ni bila podpisana.

ODLOČBA

1 Obseg preiskave varuha človekovih pravic

1.1 Pritožnik je 10. januarja 2004 francoski komisiji za varstvo podatkov ("CNIL") poslal dopis, v katerem jo je zaprosil, naj preveri, ali Europol hrani podatke, ki se nanašajo nanj. CNIL je 26. februarja 2004 ta dopis posredoval Europolu. Europol je z dopisom z dne 14. junija 2004 pritožnika obvestil, da je preveril njegove datoteke in da v Europolu niso bili obdelani nobeni podatki o njem, do katerih bi bil v skladu s členom 19(1) Konvencije o Europolu v povezavi z veljavno zakonodajo Francije upravičen. Pritožnik je 4. julija 2004 vložil pritožbo zoper odločbo Europola z dne 14. junija 2004. Odbor za pritožbe je z odločbo z dne 12. decembra 2005 potrdil odločbo Europola z dne 14. junija 2004. Pritožnik je v svoji poznejši pritožbi varuhu človekovih pravic in v svojem nadaljnjem pismu z dne 21. januarja 2006 trdil, da je Europol neupravičeno zavrnil posredovanje informacij o podatkih, ki se nanašajo nanj, in mu odobril dostop do teh podatkov. Po mnenju pritožnika je to pomenilo zlorabo pooblastil. Pritožnik je nadalje trdil, da Europol ni skrbno obravnaval njegove pritožbe z dne 4. julija 2004 pri odboru za pritožbe, ker je bil francoski prevod njegovega odgovora naslovljen na drugega pritožnika. Pritožnik je trdil, da bi mu bilo treba odobriti dostop do podatkov, ki se nanašajo nanj in jih imajo Europol in nacionalni organi.

1.2 V svojem odgovoru z dne 6. marca 2006 je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da se je odločil, da ga bo štel za nedopustnega in na podlagi člena 2(1) svojega statuta zaključil svoj zahtevek za dostop do podatkov, ki se nanašajo nanj in so v lasti nacionalnih organov, ker ta vidik zadeve ni bil usmerjen na evropsko institucijo ali organ.

1.3 Ta sklep zato obravnava le pritožnikove trditve in trditve, ki se nanašajo na Europol.

1.4 Glede na to, da je bila pritožba prvotno vložena proti Europolu, jo je varuhinja človekovih pravic posredovala direktorju Europola in ga prosila za mnenje. Vendar je direktor Europola 20. marca 2006 obvestil varuha človekovih pravic, da je bilo pismo varuha človekovih pravic z dne 6. marca 2006, v katerem je zaprosil za mnenje o pritožbi, posredovano skupnemu nadzornemu organu Europola, glede na to, da je „pritožnik podvomil o ugotovitvah in tem, kako je skupni nadzorni organ Europola obravnaval njegovo pritožbo zoper odločitev Europola v zvezi z njegovo pravico do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanj in jih morebiti hrani Europol“, in da je bil „skupni nadzorni organ v skladu s členom 24(1) Konvencije o Europolu neodvisen od Europola“.

1.5 Iz zgoraj navedenega izhaja, da Europol trdi, da sta skupni nadzorni organ in odbor za pritožbe od njega neodvisna. Varuh meni, da je ta ocena pravilna, saj člen 24(1) Konvencije o Europolu določa: "Ustanovi se neodvisni skupni nadzorni organ, katerega naloga je v skladu s to konvencijo pregledati dejavnosti Europola, da se zagotovi, da se s shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih hrani Europol, ne kršijo pravice posameznika. (...) Člani skupnega nadzornega organa pri opravljanju svojih nalog ne prejemajo navodil od nobenega drugega organa.“ Glede na to, da Skupni nadzorni organ v skladu s členom 24(7) Konvencije o Europolu ustanovi odbor za pritožbe, je treba tudi ta odbor šteti za neodvisnega od Europola.

1.6 Vendar pa varuh človekovih pravic meni, da dejstvo, da je organ neodvisen od drugega organa, ne pomeni nujno, da ga je treba obravnavati kot ločen organ Skupnosti v smislu člena 195 Pogodbe ES. Varuh človekovih pravic mora na primer pogosto obravnavati pritožbe v zvezi s postopki zaposlovanja, ki jih obravnava Evropski urad za izbor osebja (EPSO). Čeprav imajo natečajne komisije v takih postopkih zaposlovanja pomembno vlogo in čeprav so v okviru svojih pristojnosti neodvisne od urada EPSO, je varuh človekovih pravic vedno menil, da je pritožnik v takih primerih urad EPSO in ne zadevna natečajna komisija. Vendar varuh človekovih pravic meni, da v tem primeru ni treba odločiti, ali je treba za namene člena 195 Pogodbe ES skupni nadzorni organ (ali odbor za pritožbe) šteti za organe Skupnosti, ki jih je treba razlikovati od Europola.

1.7 Varuh ugotavlja, da se pritožnikova prva trditev nanaša na sklep, ki ga je sprejel Europol. Čeprav je zadevni sklep potrdil odbor za pritožbe, se zdi jasno, da se prva trditev nanaša na sklep Europola in ne na sklep odbora za pritožbe. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je primerno šteti, da preiskava v zvezi s to trditvijo zadeva Europol in da bi moral biti ta sklep naslovljen nanj. Morebitni pomen odločitve odbora za pritožbe v zvezi s tem bo obravnavan v točki 2 spodaj.

1.8 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se pritožnikova druga trditev nanaša tudi na Europol. Vendar je treba opozoriti, da se ta trditev nanaša na način, na katerega je bil pritožnik obveščen o odločitvi odbora za pritožbe. V resnici je torej treba to trditev razumeti tako, da se nanaša na komisijo za pritožbe.

1.9 Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je JSB v svojem mnenju pojasnil, da je odbor za pritožbe 12. decembra 2005 sprejel dve odločbi v dveh različnih zadevah in da je bila prva stran francoskega prevoda odločbe o pritožbi pritožnikov pomotoma nadomeščena s prvo stranjo francoskega prevoda v drugi odločbi. Skupni nadzorni organ je ugotovil, da je bila očitno storjena napaka, čeprav so bili delovni postopki v njegovem sekretariatu namenjeni zelo skrbni obravnavi sodnih postopkov in odločitev odbora za pritožbe. Dodala je, da posvetovanje s sekretariatom za varstvo podatkov, pristojnim za upravne postopke, ni dalo nobenega drugega pojasnila za to obžalovanja vredno človeško napako. Skupni nadzorni organ je poudaril, da do takih napak ne bi smelo priti, in dodal, da se bo pritožniku za to napako opravičil. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je skupni nadzorni organ v svojem pismu pritožniku z dne 29. maja 2006 dejansko opravičil za napako, ki je bila storjena.

1.10 Glede na te okoliščine varuh človekovih pravic meni, da tudi če bi bilo treba skupni nadzorni organ ali odbor za pritožbe obravnavati kot organ Skupnosti in ju razlikovati od Europola v smislu člena 195 Pogodbe ES, v nobenem primeru ne bi bilo razloga za nadaljevanje njegove preiskave tega vidika primera.

1.11 Varuh nadalje ugotavlja, da je pritožnik v svojih pripombah navedel, da je bilo mnenje skupnega nadzornega organa s pravnega vidika nepravilno, ker njegove strani niso bile oštevilčene in ker zadnja stran ni bila podpisana.

1.12 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je skupni nadzorni organ varuhu človekovih pravic svoje mnenje najprej poslal v angleščini, nato pa ga je prevedel v francoščino (jezik postopka). Prav ta prevod je varuh človekovih pravic posredoval pritožniku. Ker je zadevno besedilo prevod angleškega izvirnika, ga ni bilo treba podpisati. Angleški izvirnik mnenja skupnega nadzornega organa je bil ustrezno podpisan. Kopija tega izvirnika je priložena v vednost pritožniku. V zvezi s predstavitvijo mnenja skupnega nadzornega organa varuh človekovih pravic meni, da bi bilo koristno dodati številke strani. Vendar varuh človekovih pravic meni, da je očitno, da zaradi njihove odsotnosti mnenje ni neveljavno.

2 Kar zadeva Europolovo obravnavo pritožnikove zahteve, da se mu zagotovijo informacije o podatkih, ki se nanašajo nanj, in da se mu odobri dostop do teh podatkov

2.1 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Europol neupravičeno zavrnil posredovanje informacij o podatkih, ki se nanašajo nanj, in mu odobril dostop do teh podatkov. Po mnenju pritožnika je to pomenilo zlorabo pooblastil.

2.2 Skupni nadzorni organ je v svojem mnenju navedel, da je pritožnik, potem ko je prejel odločitev Europola o njegovi zahtevi, naj preveri, ali je Europol shranil podatke, ki se nanašajo nanj, vložil pritožbo zoper to odločitev. Odbor za pritožbe je s sklepom z dne 12. decembra 2005 sklenil, da je bila odločitev Europola sprejeta v skladu s členom 19(3) Konvencije o Europolu. Po mnenju JSB je bila odločba odbora za pritožbe zavezujoča za vse zadevne stranke. Ker je treba odbor za pritožbe obravnavati kot neodvisen odbor, ki posameznikom zagotavlja pravno sredstvo zoper odločitve Europola, je skupni nadzorni organ domneval, da se „izjema iz drugega stavka člena 195“(2) Pogodbe ES uporablja za pravne postopke v odboru za pritožbe v njegovi sodni vlogi.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje skupnega nadzornega organa nadalje navedel, da so bile kršene temeljne pravice, ker so bile odločitve odbora za pritožbe zavezujoče za vse zadevne strani.

2.4 Varuh opozarja, da člen 195(1) Pogodbe ES določa:

"1. Evropski parlament imenuje varuha človekovih pravic, ki je pooblaščen za sprejemanje pritožb (...) v zvezi s primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij ali organov Skupnosti, razen Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje pri opravljanju njune sodne funkcije.

Varuh človekovih pravic v skladu s svojimi nalogami na lastno pobudo ali na podlagi pritožb, ki so mu predložene neposredno ali prek poslanca Evropskega parlamenta, izvaja preiskave, za katere meni, da so utemeljene, razen če so ali so bila domnevna dejstva predmet sodnega postopka. (…)“.

2.5 Varuh človekovih pravic meni, da se izjema iz prvega odstavka člena 195(1), v skladu s katero varuh človekovih pravic ne more obravnavati zadeve, v kateri so ali so bila pomembna dejstva predmet "sodnega postopka", uporablja le, če je zadeva bila ali je v teku pred sodiščem. To razlago potrjuje člen 1(3) statuta varuha človekovih pravic, ki določa, da „varuh človekovih pravic ne sme posredovati v zadevah pred sodišči ali dvomiti v utemeljenost odločitve sodišča“.

2.6 Varuh človekovih pravic je skrbno preučil Konvencijo o Europolu in poslovnik skupnega nadzornega organa (3), zlasti poslovnik odbora za pritožbe. Zdi se, da iz teh pravil izhaja, da je bil odbor za pritožbe zasnovan kot neodvisen nadzorni mehanizem, da bi državljanom zagotovil pravno sredstvo proti Europolu na zadevnem področju. Poleg tega se zdi, da so določbe, ki urejajo odbor za pritožbe, do neke mere podobne tistim, ki jih je običajno mogoče najti v pravilih, ki se uporabljajo za sodni organ. Vendar varuh človekovih pravic kljub temu ni prepričan, da bi bilo treba odbor za pritožbe obravnavati kot sodni organ za namene člena 195 Pogodbe ES in da bi moralo dejstvo, da je preučil določen primer, varuhu človekovih pravic preprečiti izvedbo preiskave. V zvezi s tem varuh človekovih pravic zlasti ugotavlja, da člen 25(1) poslovnika skupnega nadzornega organa določa, da je seja odbora za pritožbe učinkovita le, če se je udeležijo štiri petine njegovih članov ali njihovih namestnikov. Tako se zdi, da se odločitve odbora za pritožbe lahko sprejmejo, čeprav so nekateri njegovi člani odsotni. Poleg tega člen 12(3) tega poslovnika določa, da lahko člana odbora za pritožbe, ki se ne more udeležiti seje, zastopa njegov namestnik. Tako se zdi, da dejanska sestava organa, ki obravnava dano pritožbo, ni jasno določena že na samem začetku.

V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da ga dejstvo, da je odbor za pritožbe že preučil zadevno odločitev Europola, ne zavezuje k zaključku preiskave zaradi izjeme v zvezi s sodnimi postopki, ki je določena v drugem odstavku člena 195(1) Pogodbe ES.

2.7 Varuh ugotavlja, da je skupni nadzorni organ v svojem mnenju poudaril dejstvo, da so odločitve odbora za pritožbe zavezujoče za vse zadevne strani. Ta argument temelji na členu 24(7) Konvencije o Europolu (4), ki določa, da skupni nadzorni organ "(…) interno ustanovi odbor, sestavljen iz enega kvalificiranega predstavnika iz vsake države članice, ki ima glasovalno pravico. Naloga odbora je, da z vsemi ustreznimi sredstvi preuči pritožbe, predvidene v členih 19(7) in 20(4). Če tako zahtevajo, odbor zasliši stranke, ki jim po želji pomagajo njihovi svetovalci. Odločitve, sprejete v zvezi s tem, so dokončne za vse zadevne stranke"(poudarek dodan).

2.8 Varuh meni, da je namen zadnjega stavka zagotoviti, da je odločitev odbora za pritožbe o pritožbi zoper odločitev Europola v zvezi z dostopom do podatkov ali informacij, ki se nanašajo na take podatke, dokončna in je ne more izpodbijati noben drug organ. Zato bi bilo mogoče trditi, da to velja tudi za varuha človekovih pravic in da ta ne bi smel imeti pravice začeti ali nadaljevati preiskave v zvezi s pritožbo, naslovljeno na Europol, potem ko je odbor za pritožbe obravnaval zadevno vprašanje. V podporo taki razlagi bi se lahko sklicevali zlasti na dejstvo, da je Konvencija o Europolu mednarodna pogodba, ki so jo države članice EU sklenile leta 1995, to je iste pogodbenice, ki so prav tako ustanovile Pogodbo ES. Po drugi strani je bilo sprejetje (in ratifikacija) take konvencije predvideno v členu 34(2)(d) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Ta določba je del naslova VI PEU. Vendar člen 41 PEU določa, da se člen 195 Pogodbe ES " uporablja za določbe, ki se nanašajo na področja iz tega naslova". Glede na to določbo se zdi precej dvomljivo, ali bi lahko člen 24(7) Konvencije o Europolu dejansko omejil mandat varuha človekovih pravic na zgoraj opisan način.

2.9 Vendar varuh človekovih pravic meni, da mu v tej zadevi ni treba sprejeti dokončnega stališča o tem vprašanju. Po mnenju varuha človekovih pravic bi bilo treba to vprašanje rešiti le, če bi obstajali konkretni znaki, ki bi kazali na možnost nepravilnosti v tem primeru.

2.10 Opozoriti je treba, da je v sklepu Europola navedeno, da "v skladu s postopkom, določenim v Konvenciji o Europolu in veljavni nacionalni zakonodaji Francije, vas obveščam, da je bila na vašo zahtevo opravljena kontrola Europolovih datotek. V skladu s členom 19 Konvencije o Europolu v povezavi z veljavno zakonodajo Francije vas obveščam, da se v Europolu ne obdelujejo nobeni podatki, ki se nanašajo na vas in do katerih ste upravičeni v skladu s členom 19 Konvencije o Europolu. Odbor za pritožbe je v svoji odločitvi navedel, da je „glede na zakonodajo in prakso v Franciji v zvezi s pravico do dostopa v zvezi s podatki, ki jih obdeluje Europol, in glede na člen 19(3) Konvencije o Europolu odločitev Europola o zahtevi [pritožnika] v skladu s členom 19(3) Konvencije o Europolu.“Utemeljitev Europola in odbora za pritožbe je torej precej jedrnata. Vendar varuh človekovih pravic meni, da to dejstvo samo po sebi ni presenetljivo, saj bi Europol in pritožbeni odbor sicer morala razkriti dejstva, ki jih po njunem mnenju ne bi bilo mogoče razkriti.

2.11 Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik niti v svoji pritožbi niti v svojih pripombah ni navedel nobenih konkretnih elementov, ki bi podpirali njegovo trditev, da je Europol ravnal napačno ali neprimerno, ko je po pregledu svojih spisov odločil, da v zvezi z njim ni podatkov, do katerih bi bil upravičen v skladu s členom 19(1) Konvencije o Europolu v povezavi z veljavno zakonodajo Francije. Prav tako skrbna preučitev odločitve odbora za pritožbe z dne 12. decembra 2005 ni razkrila nobenega elementa, ki bi vzbudil dvom o odločitvi Europola. Glede na te okoliščine varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljevanje njegove preiskave v zvezi s pritožnikovo trditvijo.

2.12 Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da so bile kršene temeljne pravice, ker so bile odločitve odbora za pritožbe zavezujoče za vse zadevne stranke. Ni jasno, ali je pritožnik tako želel predložiti nadaljnjo trditev. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da bi vsaka taka trditev dejansko izpodbijala določbo iz Konvencije o Europolu, in sicer njen člen 24(7), ki določa, da so odločitve odbora za pritožbe dokončne za vse zadevne stranke. V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko varuh človekovih pravic v skladu s členom 2(2) svojega statuta obravnava le pritožbe v zvezi z nepravilnostmi. Zato ne more obravnavati pritožb, ki se nanašajo na utemeljenost zakonodaje ali mednarodnih pogodb. Varuh človekovih pravic zato ne bi mogel obravnavati nobene trditve, ki bi jo pritožnik želel navesti v zvezi s tem.

3 Trditev pritožnika

3.1 Pritožnik je zahteval, da se mu odobri dostop do podatkov, ki se nanašajo nanj in jih ima Europol.

3.2 Glede na zgoraj navedeno in svojo ugotovitev v točki 2.11 varuh človekovih pravic ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s pritožnikovo trditvijo niso potrebne.

4 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v tej zadevi. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

Direktor Europola bo obveščen o tej odločitvi. Kopija tega sklepa bo poslana v vednost tudi direktorju skupnega nadzornega organa.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Varuh človekovih pravic razume, da se Europol sklicuje na drugi odstavek člena 195(1) Pogodbe ES.

(2) Varuh človekovih pravic razume, da se Europol sklicuje na drugi odstavek člena 195(1) Pogodbe ES.

(3) Akt št. 1/99 Skupnega nadzornega organa Europola z dne 22. aprila 1999 o določitvi njegovega poslovnika, UL 1999, C, 149–11).

(4) Konvencija o Europolu je na voljo na spletišču Europola (http://www.europol.eu.int/index.asp?page=legalconv).