Strasbourg, 21. aprila 2008

Spoštovani gospod V.,

oktobra 2005 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo, ker domnevno ni obravnavala vaše pritožbe v zvezi z nevladno organizacijo (NVO) "Reporters sans Frontières"(RSF), ki ste jo poslali po elektronski pošti 14. marca 2005.

Pritožbo sem 2. decembra 2005 posredoval predsedniku Komisije.

Komisija je 7. decembra 2005 obvestila moje službe, da svojega mnenja ne more poslati v prvotno predvidenem roku 28. februarja 2006.

Službe Komisije so mi 12. decembra 2005 poslale še eno elektronsko sporočilo v zvezi z vašo pritožbo, v katerem so zahtevale dodatne informacije o subvencijah, na katere ste se sklicevali v svoji pritožbi.

Predsednika Komisije sem 20. decembra 2005 obvestil, da je bil rok za izdajo mnenja podaljšan do 31. marca 2006. O tem ste bili obveščeni z dopisom z istega dne.

Dne 11. januarja 2006 sem vas prosil, da mi posredujete informacije, ki jih je zahtevala Komisija. Odgovor ste mi poslali po elektronski pošti 17. januarja 2006. Dne 23. januarja 2006 ste mi poslali še en dokument.

Dne 8. marca 2006 sem vaš odgovor posredoval Komisiji in jo pozval, naj do 30. aprila 2006 predloži svoje mnenje o pritožbi. O tem ste bili obveščeni z dopisom z istega dne.

Komisija mi je 29. marca 2006 poslala še en dopis, v katerem je pojasnila, da ne more odgovoriti na vašo pritožbo.

maja 2006 sem Komisiji poslal nov dopis. Istega dne sem vam poslal odgovor Komisije s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste mi ga poslali 30. junija 2006.

Dne 18. julija 2007 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo in jo pozval, naj do 15. septembra 2007 predloži svoj odgovor.

Komisija je z dopisom z dne 11. septembra 2007 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev mnenja do 31. oktobra 2007.

Dne 17. septembra 2007 sem Komisijo obvestil o svoji odločitvi, da ugodim njenemu zahtevku. V skladu s tem sem vas o tem obvestil z dopisom z istega dne.

Komisija je odgovor poslala 28. novembra 2007. Komisija vam je 29. novembra 2007 poslala odgovor in vas pozvala, naj do 31. decembra 2007 predložite pripombe. V ustreznem roku od vas nismo prejeli nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so bila upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Ozadje: pritožba št. 489/2005/DK

Pritožnik je 8. februarja 2005 vložil prvo pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic (sklic: 489/2005/DK), v katerem je trdil, da je francoska nevladna organizacija Reporters sans Frontières (v nadaljnjem besedilu: RSF) večkrat delovala zunaj svojega mandata. Pritožnik je poudaril, da bi moral varuh človekovih pravic začeti preiskavo v zvezi z uporabo sredstev, ki jih je EU dodelila skladu RSF.

Varuh človekovih pravic je z dopisom z dne 9. marca 2005 pritožnika obvestil, da je pritožba na podlagi člena 2(1) njegovega statuta nedopustna, ker ni bila vložena zoper institucijo ali organ Unije. Pritožniku je bilo svetovano, naj se obrne na Urad Evropske komisije za sodelovanje EuropeAid (v nadaljnjem besedilu: urad AIDCO).

Ta pritožba 3372/2005/MF

Pritožnik je 14. marca 2005 AIDCO poslal elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da po njegovem mnenju RSF ni pravilno uporabil evropskih nepovratnih sredstev, in poudaril, da meni, da gre za nepravilnost.

Pritožnik je 16. septembra 2005 Komisiji poslal novo elektronsko sporočilo, v katerem jo je vprašal, ali je Komisija prejela njegovo elektronsko sporočilo z dne 14. marca 2005. Dne 17. oktobra 2005 je Komisiji poslal še eno elektronsko sporočilo, v katerem je zaprosil za odgovor na svoji elektronski sporočili z dne 14. marca in 16. septembra 2005.

Pritožnik je 20. oktobra 2005 Komisiji poslal kopijo svojega elektronskega sporočila z dne 17. oktobra 2005.

Istega dne so službe varuha človekovih pravic pritožnika obvestile, da bi lahko, če bi menil, da gre pri tej zadevi za nepravilnost evropske institucije ali organa, razmislil o izpolnitvi pritožbenega obrazca varuha človekovih pravic, kar je pritožnik storil istega dne. Pritožbo so službe varuha človekovih pravic evidentirale kot novo pritožbo pod številko 3372/2005/MF.

Iz njegove pritožbe varuhu človekovih pravic je razvidno, da je bila glavna trditev pritožnika, da Komisija ni obravnavala njegove pritožbe, da RSF ni pravilno uporabil evropskih nepovratnih sredstev.

Poizvedba

Odgovor Komisije

Generalni sekretariat Komisije je z elektronsko pošto z dne 12. decembra 2005 obvestil varuha človekovih pravic, da služba, pristojna za pritožbo, ne more ugotoviti, na katera nepovratna sredstva se je pritožnik skliceval v svoji pritožbi, glede na to, da je RSF od Komisije prejel več nepovratnih sredstev in da nobeden od dodeljenih zneskov ne ustreza zneskom, ki jih je pritožnik navedel v svoji pritožbi. V tem elektronskem sporočilu je Komisija nadalje obvestila varuha človekovih pravic, da bi bila zlasti koristna referenčna številka pogodbe ali naslov zadevnega projekta.

Pristop varuha človekovih pravic

Glede na zgoraj navedeno elektronsko sporočilo Komisije je varuh človekovih pravic z dopisom z dne 11. januarja 2006 pritožnika pozval, naj mu posreduje informacije, ki jih je Komisija zahtevala v svojem elektronskem sporočilu z dne 12. decembra 2005, in sicer referenčno številko pogodbe ali naslov zadevnega projekta.

Odgovor pritožnika na zahtevo po dodatnih informacijah

Pritožnik je 17. januarja 2006 odgovoril, da ne more navesti referenčne številke pogodb ali točnih zneskov, plačanih RSF. Varuha človekovih pravic je pozval, naj si ogleda spletno stran RSF. Poudaril je, da je EU RSF leta 2003 plačala 779 304 EUR, leta 2004 pa 513 999 EUR.

Pritožnik je v svojem odgovoru izpostavil še sedem vprašanj, ki so tesno povezana z njegovo trditvijo in se nanašajo na nepovratna sredstva, ki jih je EU izplačala skladu RSF. Vprašal je, ali je mogoče biti obveščen o tem, kako je bilo družbi RSF izplačanih več kot 300.000 EUR, in ali je mogoče dostopati do ustreznih pogodb.

Odgovor varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je z dopisom z dne 8. marca 2006 pritožnika obvestil, da se je v zvezi s svojimi nadaljnjimi vprašanji odločil, da bo te vidike zadeve na podlagi člena 2(4) Statuta štel za nedopustne, ker pritožnik Komisiji ni predložil ustreznih predhodnih upravnih pristopov v zvezi s temi nadaljnjimi vprašanji.

Varuh človekovih pravic je pritožnika nadalje obvestil, da bi lahko v zvezi z njegovo zahtevo za dostop do pogodb, podpisanih med EU in RSF, razmislil o uporabi postopka, predvidenega v Uredbi 1049/2001 (1). Izvod te uredbe je bil priložen odgovoru varuha človekovih pravic. Pritožnik je bil nadalje obveščen, da bi lahko razmislil o vložitvi nove pritožbe pri varuhu človekovih pravic v zvezi s temi vidiki, če ne bi bil zadovoljen z odgovorom Komisije ali če ne bi prejel nobenega odgovora v razumnem roku.

Istega dne so službe varuha človekovih pravic Komisiji posredovale dopis pritožnika z dne 17. januarja 2006.

Mnenje Komisije

Komisija je 29. marca 2006 odgovorila, da se ta pritožba nanaša na uporabo nepovratnih sredstev, dodeljenih RSF v okviru Evropske pobude za demokracijo in človekove pravice (EIDHR). Komisija je navedla, da so pristojne službe to pritožbo temeljito preučile.

Ker pa pritožnik ni opredelil zadevne pogodbe, službe Komisije niso mogle opredeliti nepovratnih sredstev, na katera se je skliceval pritožnik. Zato so službe Komisije z elektronsko pošto z dne 12. decembra 2005 zahtevale dodatne podrobnosti, in sicer sklic na pogodbo in/ali naslov zadevnega projekta.

Vendar po mnenju Komisije elementi, ki jih je pritožnik predložil v svojem elektronskem sporočilu z dne 17. januarja 2006, niso niti ustrezali predloženi zahtevi niti niso olajšali opredelitve zadevnih subvencij. Po mnenju Komisije se je pritožnik omejil na predlog, da je treba stopiti v stik z RSF.

Komisija je navedla, da zaradi pomanjkanja informacij, ki jih je predložil pritožnik, njegova pristojna služba še vedno ni mogla opredeliti nepovratnih sredstev, na katera se je skliceval pritožnik, ali odgovoriti na to pritožbo.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah ponovil, da so subvencije, izplačane RSF, znašale 779 304 EUR za leto 2003 in 513 999 EUR za leto 2004. Pritožnik je nadalje navedel, da ni mogel predložiti nobenih dodatnih informacij, kot je referenčna številka zadevne pogodbe. Pritožnik je trdil, da bi bilo treba v primeru, da njegova prvotna pritožba Komisiji ne bi bila obravnavana, ker ustreznih dokumentov ni bilo mogoče najti v pisarnah pristojne službe, odpreti dodatno „spis“ o „notranjem nepravilnem delovanju“ EU, zaradi česar ne bi mogla upravičiti plačila zneska v višini 1 293 303 EUR.

Nadaljnje poizvedbe
Zahteva za informacije, naslovljena na Komisijo

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.

Varuh človekovih pravic je zato Komisijo pozval, naj mu posreduje informacije o naslednjih točkah:

(1) Komisija je 12. decembra 2005 obvestila varuha človekovih pravic, da ne more ugotoviti subvencij, na katere se je pritožnik skliceval v svojem elektronskem sporočilu z dne 14. marca 2005. Vendar pa je varuh človekovih pravic težko razumel, zakaj pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 14. marca 2005 do takrat sploh ni bilo odgovorjeno. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj predloži pripombe v zvezi s tem vprašanjem.

(2) Varuhinja človekovih pravic je domnevala, da ima Komisija register prosilcev, ki so jim bila dodeljena nepovratna sredstva, in ukrepov, ki se spodbujajo v okviru zadevnega programa. Take informacije bi Komisiji verjetno omogočile, da opredeli pogodbo, na katero se je pritožnik skliceval v svoji pritožbi. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je pritožnik v svojem elektronskem sporočilu z dne 14. marca 2005 navedel, da želi Komisijo opozoriti na dejavnosti RSF, ki so po njegovem mnenju destabilizirale legitimne vlade z uporabo sredstev EU za obrambo novinarjev. Tudi ob predpostavki, da je bilo težko natančno opredeliti subvencije, na katere se je skliceval pritožnik, se zdi, da je pritožnik jasno navedel vsebino svojih pomislekov. V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic prosil Komisijo, naj pojasni, zakaj je menila, da ne more odgovoriti na elektronsko sporočilo z dne 14. marca 2005, in naj poda mnenje o tej pritožbi.

Odgovor Komisije

Komisija je v repliki povzela te izjave:

Komisija je varuha človekovih pravic najprej opozorila na dejstvo, da njegovega dopisa z dne 29. marca 2006 ni mogoče šteti za njeno mnenje o pritožbi. Pismo je pomenilo zgolj zahtevo za dodatna pojasnila, naslovljeno na urad varuha človekovih pravic, in ni vključevalo sprejetja postopka pooblastitve, potrebnega za odgovor na preiskave varuha človekovih pravic.

V zvezi s prvim vprašanjem, da Komisija sploh ni odgovorila na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 14. marca 2005

Na predlog varuha človekovih pravic je pritožnik 14. marca 2005 pisal v poštni predal „Europe Aid-Human Rights“, da bi od AIDCO pridobil dodatne informacije o tem, kako RSF uporablja sredstva, ki jih zagotavlja EU, in o pravilih, ki urejajo ta sredstva. Ta poštni predal je bil zasnovan kot informacijsko orodje za vse, ki so imeli vprašanja v zvezi z EIDHR. Glede na širok nabor tematskih projektov, financiranih v okviru te pobude, je bilo prejetih in dnevno obravnavanih veliko zahtevkov za dejanske informacije.

Pomembna reorganizacija AIDCO je potekala 15. marca 2005. Ta sprememba strukture AIDCO je pomenila obsežno prerazporeditev osebja in številne selitve pisarn. Med neštetimi osebami, ki jih je zadevala premestitev v druge enote, je bila oseba, odgovorna za upravljanje poštnega predala Europe Aid-Human Rights, na katerega je bilo zadevno sporočilo naslovljeno. Na enoto, ki je bila do tega datuma odgovorna za poštni predal, so vplivale tudi pomembne spremembe, saj je bila združena z dvema drugima enotama. V tem okviru je bilo sporočilo posredovano osebi, ki ni bila več odgovorna za poštni predal.

Komisija je priznala, da kljub opominoma pritožnika z dne 16. septembra in 17. oktobra 2005 odgovor ni bil izdan. Pomanjkanje odgovora bi lahko upravičevali dve dejstvi: (i) pomanjkanje osebja, odgovornega za upravljanje poštnega predala, ki je bilo kronično preobremenjeno z delom; in (ii) nenatančni izrazi, pod katerimi je bilo sporočilo sestavljeno. V elektronskem sporočilu so bila nejasno navedena sredstva, dodeljena RSF za obrambo novinarjev, in potreba po nadzoru nad uporabo sredstev EU. Namesto da bi sporočilo pomenilo zahtevo po informacijah, se je zdelo, da gre za opombo, za katero navedeni poštni predal ni bil najustreznejši forum. Sporočilo je bilo tako verjetno nepravilno prerazporejeno in je zato žal ostalo neodgovorjeno. Zato je Komisija pritožniku izrazila obžalovanje.

V zvezi z zahtevo varuha človekovih pravic, naj Komisija pojasni, zakaj je menila, da ne more odgovoriti na pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 14. marca 2005 in podati mnenja o tej pritožbi

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da bi mu službe Komisije lahko odgovorile po prejemu pritožnikove pritožbe, ki so jim jo posredovale njegove službe z dopisom z dne 2. decembra 2005. Komisija se je dejansko strinjala, da bi lahko bil zagotovljen splošen odgovor, tako da bi obravnavala vprašanje neuspešne obravnave korespondence in pritožniku v zvezi s tem izrazila obžalovanje.

Vendar so službe Komisije glede na vsebino obrazca za pritožbo menile, da pritožnik ne bi bil zadovoljen z abstraktnim odgovorom. Zato so poskušali opredeliti pogodbo, na katero se sklicuje pritožnik, na podlagi podatkov iz pritožbe, tj. dveh plačil v višini 779 304 EUR in 513 999 EUR, ki ju je družba RSF prejela v letih 2003 in 2004.

Službe v okviru EIDHR so po začetnem iskanju ugotovile dve pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev (projekta 2000/50409 in 2001/50592 iz let 2000 in 2001)(2). Obe pogodbi sta se nanašali na obrambo novinarjev ter na kampanje obveščanja in ozaveščanja. Zneski, plačani RSF v zvezi s temi pogodbami, pa niso ustrezali zneskom, ki jih je navedel pritožnik.

V teh okoliščinah službe Komisije niso mogle podrobno preučiti dokumentacije. Da bi omogočili učinkovito obravnavo zahtevka, se je zdelo primerno zahtevati natančnejše podrobnosti.

Po izmenjavi dopisov med službami varuha človekovih pravic in Komisijo, da bi ugotovili, na katera nepovratna sredstva se je pritožnik skliceval v svoji pritožbi, je pritožnik 30. junija 2006 poslal še en dopis. Pritožnik je v tem dopisu dodal nov element, ki je Komisiji nazadnje pomagal opredeliti naslov projekta, tako da se je prvič skliceval na sredstva, dodeljena RSF za „obrambo novinarjev, zaprtih v azijskih državah in državah AKP“.

Komisija je obžalovala, da je od prvotne obravnave vprašanja preteklo toliko časa. Vendar je menila, da ji je mogoče nastalo zamudo pripisati le delno.

Mnenje Komisije o pritožnikovem elektronskem sporočilu z dne 14. marca 2005

Komisija je najprej navedla, da je bil EIDHR ustanovljen za spodbujanje človekovih pravic, demokracije in preprečevanja konfliktov v tretjih državah s financiranjem dejavnosti za uresničevanje teh ciljev (3). EIDHR so urejala stroga pravila glede dodeljevanja nepovratnih sredstev in izvajanja pogodb o nepovratnih sredstvih. Izvajanje pogodb so urejali „Splošni pogoji, ki se uporabljajo za pogodbe Evropske skupnosti o donacijah za zunanjo pomoč“(4). Komisija se je sklicevala na člen 14 teh splošnih pogojev, ki je določal stroge zahteve glede upravičenosti sredstev. V tem okviru je EU zagotovila sredstva za projekt T-2000/027 „Podpora RSF pri njenem delovanju v imenu novinarjev, zaprtih v državah AKP in azijskih državah“.

Komisija je nato podala konkretne informacije o zadevnem projektu. V skladu z evidencami so službe Komisije po izvedbi ukrepa izvedle finančni nadzor upravičenih stroškov, potrebnih za izvedbo projekta, kot je določeno v zgoraj navedenih splošnih pogojih. Komisija je v skladu s svojo obveznostjo zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja preverila, ali so bila sredstva porabljena v skladu z določbami pogodbe in odobrenim proračunom. Ta kontrola ni razkrila večjih težav - RSF je lahko upravičil upravičene stroške za dogovorjene dejavnosti, ki so se izvajale, kot je predvideno v opisu projekta, predloženem v odgovor na razpis za zbiranje predlogov. Zato so službe Komisije avgusta 2004 odobrile končna poročila. Pogodba je prenehala veljati 16. avgusta 2004. Znesek plačil, izvršenih med trajanjem pogodbe, je tako znašal najvišji prispevek ES, dogovorjen v pogodbi. Ker je bilo ugotovljeno, da je RSF spoštoval načelo dobrega finančnega poslovodenja, ni bilo razloga za začetek revizije v zvezi s to pogodbo.

Komisija je obžalovala, da pomisleki pritožnika niso bili obravnavani, in se je za to opravičila.

Nadaljnje pripombe pritožnika

Pritožnik v ustreznem roku ni predložil nobenih pripomb.

ODLOČBA

1 Komisija domnevno ni obravnavala pritožbe pritožnika z dne 14. marca 2005

1.1 Pritožnik je 14. marca 2005 Uradu Evropske komisije za sodelovanje EuropeAid ("AIDCO") poslal elektronsko sporočilo. Priložil ji je dopis, v katerem je poudaril, da po njegovem mnenju francoska nevladna organizacija Reporters sans Frontières (v nadaljevanju: RSF) ni pravilno uporabila nepovratnih sredstev, ki ji jih je dodelil AIDCO. V tem dopisu je nadalje poudaril, da meni, da gre pri tej zadevi za nepravilnost. Ker Komisija ni odgovorila, jo je pritožnik v elektronskih sporočilih z dne 16. septembra in 17. oktobra 2005 vprašal, ali je prejel njegova elektronska sporočila. Pritožnik je 20. oktobra 2005 Komisiji poslal kopijo svojega elektronskega sporočila z dne 17. oktobra 2005. Izpolnil je tudi nov pritožbeni obrazec, ki je bil evidentiran pod referenčno številko 3372/2005/MF. Iz njegove pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic je razvidno, da je bila glavna trditev pritožnika, da Komisija ni obravnavala njegove pritožbe z dne 14. marca 2005.

1.2 Komisija je v svojem mnenju odgovorila, da so pristojne službe temeljito preučile pritožbo. Ker pa pritožnik ni opredelil zadevne pogodbe, službe Komisije niso mogle opredeliti nepovratnih sredstev, na katera se je pritožnik skliceval v svoji pritožbi.

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah ponovil, da so zadevne subvencije, izplačane RSF, znašale 779 304 EUR za leto 2003 in 513 999 EUR za leto 2004. Pritožnik je nadalje navedel, da ni mogel predložiti nobenih dodatnih informacij, kot je referenčna številka zadevne pogodbe.

1.4 Varuh človekovih pravic je na zahtevo Komisije po dodatnih informacijah o zadevnih nepovratnih sredstvih pritožnika zaprosil za pojasnila, zlasti za podrobnosti o pogodbi ali projektu. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 17. januarja 2006 odgovoril, da takih informacij ne more predložiti.

1.5 Glede na mnenje Komisije in pritožnikove pripombe , je varuhinja človekovih pravic Komisijo zaprosila za dodatne informacije o naslednjih dveh točkah: (i) razloge, zakaj pritožnikova elektronska pošta z dne 14. marca 2005 sploh ni bila odgovorjena; in (ii) razloge, zakaj je Komisija menila, da ne more odgovoriti na ustrezno elektronsko sporočilo pritožnika in podati mnenja o tej pritožbi.

1.6 Komisija je v svojem odgovoru v zvezi s prvo točko priznala, da kljub opominoma pritožnika z dne 16. septembra in 17. oktobra 2005 ni prejela nobenega odgovora. To je mogoče pojasniti s (i) pomanjkanjem osebja, odgovornega za upravljanje poštnega predala, in (ii) nenatančnimi izrazi, v katerih je bilo sporočilo sestavljeno. Pritožnikovo elektronsko sporočilo je bilo verjetno nepravilno prerazporejeno in je zato žal ostalo neodgovorjeno. Komisija je pritožniku v zvezi s tem izrazila obžalovanje.

Kar zadeva drugo točko, se je Komisija dejansko strinjala, da je bil na pritožbo pritožnika podan le splošen odgovor. Vendar so službe Komisije glede na vsebino pritožbenega obrazca menile, da pritožnik ne bi bil zadovoljen z abstraktnim odgovorom, in poskušale opredeliti zadevno pogodbo. Komisija je opredelila nekatere podatke v zvezi z zneski plačil RSF za te pogodbe, vendar ti zneski niso ustrezali zneskom, ki jih je navedel pritožnik. Po zaslugi pritožnikovega dopisa z dne 30. junija 2006 je Komisiji končno uspelo opredeliti projekt, na katerega se je pritožnik želel sklicevati. Komisija je obžalovala, da je od sprožitve tega vprašanja preteklo toliko časa. Komisija je nadalje navedla, da izvajanje pogodb v okviru EIDHR urejajo „Splošni pogoji, ki se uporabljajo za pogodbe Evropske skupnosti o donacijah za zunanjo pomoč“. V tem okviru je EU zagotovila sredstva za projekt T-2000/027 „Podpora RSF pri njegovem delovanju v imenu novinarjev, zaprtih v državah AKP in azijskih državah“. Komisija je nato podala konkretne informacije o zadevnem projektu. Komisija je obžalovala, da pomisleki pritožnika niso bili obravnavani, in se je za to opravičila.

1.7 Pritožnik v ustreznem roku ni predložil nobenih pripomb.

1.8 V zvezi z vprašanjem, da pritožnikovo elektronsko sporočilo z dne 14. marca 2005 sploh ni bilo odgovorjeno, varuh opozarja, da v skladu s členom 17 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev:(5)

"1. Uradnik zagotovi, da se odločitev o vsaki zahtevi ali pritožbi, naslovljeni na institucijo, sprejme v razumnem roku, brez odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih od datuma prejema. (...)

2. Če o zahtevi ali pritožbi, naslovljeni na institucijo, zaradi zapletenosti vprašanj, ki jih postavlja, ni mogoče odločiti v zgoraj navedenem roku, uradnik o tem čim prej obvesti avtorja. (…)" (poudarek dodan).

1.9 V obravnavanem primeru varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija navedla, da je to pomanjkanje odgovora mogoče pojasniti s pomanjkanjem osebja, odgovornega za upravljanje poštnega predala, in nenatančnimi izrazi, v katerih je bilo sporočilo sestavljeno. Varuha človekovih pravic ne prepriča prvi razlog, ki ga Komisija navaja za utemeljitev svojega stališča, saj je zadevna institucija odgovorna za sprejetje ustreznih ukrepov, da bi lahko njene službe učinkovito obravnavale zahteve državljanov po informacijah, ne glede na kakršne koli strukturne ali organizacijske spremembe.

Vendar se varuhinja človekovih pravic strinja, da je bila pritožnikova zahteva po informacijah oblikovana na splošno, kar je Komisiji otežilo natančno opredelitev narave zahteve. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so službe Komisije v svojem mnenju, poslanem varuhu človekovih pravic, pojasnile, da so na podlagi dodatnih informacij pritožnika na koncu lahko opredelile naslov zadevnega naročila in zadevnih nepovratnih sredstev. Komisija je tako lahko pritožniku podala podroben odgovor.

1.10 Varuh ugotavlja, da je Komisija v svojem mnenju izrazila obžalovanje pritožniku, ker ni odgovoril na njegovo zahtevo po informacijah. Varuh nadalje ugotavlja, da je Komisija v svojem mnenju pritožniku predložila zelo podroben odgovor na njegovo zahtevo po informacijah ter ga obvestila o ustreznem pravnem okviru v zvezi z obravnavano zadevo in svojem stališču o tej zadevi. Komisija je svojemu mnenju priložila izvod „Splošnih pogojev, ki se uporabljajo za pogodbe Evropske skupnosti o donacijah za zunanjo pomoč“. Komisija je poudarila, da je preverila, ali je RSF sredstva porabil v skladu z določbami pogodbe in odobrenim proračunom. Ker je Komisija ugotovila, da je RSF spoštoval načela dobrega finančnega poslovodenja, je sklenila, da ni razloga za začetek revizije v zvezi s to pogodbo. Dodala je, da v spisu ni informacij, ki bi omajale te sklepe.

1.11 Glede na zgoraj navedeno, in sicer zelo podroben odgovor Komisije na pritožnikovo zahtevo po informacijah in obžalovanje, ki ga je Komisija izrazila zaradi nastalih zamud, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da ni razlogov za nadaljnje preiskave pritožnikove trditve.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da ni razlogov za nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

(2) Varuh človekovih pravic ugotavlja, da ga je Komisija v svojem odgovoru pozvala, naj te spise pregleda v svojih prostorih.

(3) EIDHR, ki ga urejata uredbi ES št. 975/1999 in 976/1999 z dne 29. aprila 1999, je prenehal veljati 31. decembra 2006, nadomestil pa ga je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu, UL L 386, str. 1).

(4) Upoštevna je različica z dne 6. decembra 2000.

(5) Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu/code/en/default.htm).