Strasbourg, 16. julija 2008

Spoštovani gospod A.,

avgusta 2005 ste v imenu CINAR Ltd. (v nadaljnjem besedilu "CINAR") pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Evropski komisiji. Vaša pritožba se je nanašala na zunanjo revizijo in njene nadaljnje faze v štirih pogodbah o raziskavah (1), sklenjenih v okviru četrtega in petega programa Komisije za raziskave in tehnološki razvoj. Ta revizija je bila opravljena v prostorih družbe CINAR od 20. do 21. avgusta 2002.

Pritožbo sem 13. septembra 2005 posredoval predsedniku Komisije.

Komisija je svoje mnenje poslala 11. januarja 2006. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 4. aprila 2006.

Dne 29. januarja 2008 ste mi poslali novo vlogo, v kateri ste me obvestili o zaključku preiskave urada OLAF, ki je vključevala zgoraj navedene štiri pogodbe.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za dokončanje moje poizvedbe.

PRITOŽBA

Pritožnik je direktor družbe CINAR Ltd. (v nadaljnjem besedilu: CINAR), ki je majhno visokotehnološko podjetje s strokovnim znanjem na področju zgorevanja premoga in biomase ter nadzora nad emisijami. Zagotavlja tehnične storitve in sodeluje pri različnih raziskovalnih in razvojnih projektih, ki jih sponzorira Evropska komisija. Med junijem 1998 in majem 2000 je CINAR kot izvajalec s Komisijo sklenil štiri pogodbe o raziskavah (2) v zvezi s sedmimi raziskovalnimi projekti, izvedenimi v okviru četrtega okvirnega programa ("FP4") in petega okvirnega programa ("FP5").

Predstavnik enote za zunanjo revizijo Generalnega direktorata Komisije za raziskave ("GD RTD") in dva računovodja so 20. in 21. avgusta 2002 obiskali pisarne CINAR, da bi revidirali zgoraj navedene štiri pogodbe o raziskavah.

Komisija je 15. septembra 2003 odobrila revizijsko poročilo, ki so ga sestavili revizorji. Pojasnila in dokaze, vključno z dokazili o plačilnem listu, ki jih je pozneje predložila družba CINAR, je zavrnila, ker niso bili predloženi prej. Poleg tega je zavrnila tudi stroške osebja in povezane režijske stroške, ki jih je družba CINAR uveljavljala kot upravičene stroške.

Pritožnik se je 28. februarja 2005 sestal s predstavnikom Komisije, da bi pojasnil ugotovitve revizije, vendar ni bil uspešen.

Pritožnik je v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Komisija ravnala nepravično do družbe CINAR v zvezi z zgoraj navedeno zunanjo revizijo iz leta 2002 in njenimi nadaljnjimi fazami.

Pritožnik je najprej trdil, da so se predstavniki družbe CINAR pred revizorji počutili kot kriminalci in da je bila na enem od razgovorov izrečena celo rasistična pripomba ter da „se zdi, da cilj revizije meji na obsedenost, da bi nas zaprli“.

Drugič, pritožnik je trdil, da se ne spoštuje pravica družbe CINAR do zasebnosti, saj so bili zahtevani osebni in pogodbeni podatki ter informacije o plačah uslužbencev. Po mnenju pritožnika se je to „grenko toleriralo“.

Tretjič, pritožnik je trdil, da je bila družba CINAR pozvana, naj predloži nepovezane in neupravičene informacije, tj. informacije o „vseh predlogih v obravnavi“, čeprav je Komisija financirala le del takih predlogov.

Četrtič, pritožnik je trdil, da čeprav je manjkal le del informacij o plačilnih listah, so zunanji revizorji podali nepošteno izjavo, da „od družbe CINAR niso pridobili nobenih informacij o plačilnih listah“.

Peta trditev se je v bistvu nanašala na vlogo revizorja Komisije od zaključka revizijskega poročila zunanjega revizijskega podjetja do sestanka s predstavniki družbe CINAR 28. februarja 2005. Pritožnik je zlasti kritiziral odločitev revizorja Komisije, da odobri revizijsko poročilo, ki so ga pripravili zunanji revizorji, in zavrne vsa pritožnikova pojasnila in dokaze zgolj zato, ker niso bili predloženi prej.

Poizvedba

Ozadje
mnenja Komisije

Družba CINAR je s Komisijo sklenila štiri pogodbe o raziskavah (3).

GD RTD je 6. junija 2002 zahteval finančno revizijo v prostorih družbe CINAR. Da bi Komisija pridobila revizijsko poročilo od neodvisnega in strokovnega vira, se je odločila, da bo to revizijsko nalogo oddala zunanjemu revizijskemu podjetju, tj. podjetju Littlejohn Frasier (4). V ta namen je bil julija 2002 sklenjen poseben sporazum z LF in Komisija je imenovala svojega revizorja iz enote za zunanjo revizijo, ki bo sodeloval z LF.

Komisija je 6. junija 2002 s priporočenim pismom obvestila družbo CINAR, da se bo revizija začela v njenih prostorih, in opisala njen obseg, kot sledi:

1. pregled razumnosti in odgovornosti sistemov obračunavanja stroškov in izdajanja računov, ki se uporabljajo v družbi CINAR; in
2. preverjanje izdatkov za raziskovalne pogodbe, da se ugotovi, ali so bili Komisiji izdani računi v skladu s pogodbenimi določbami za izdatke, nastale pri izvajanju raziskovalnega projekta.

Komisija je v tem dopisu od družbe CINAR zahtevala tudi, naj revizorju Komisije „v enem mesecu od prejema tega dopisa predloži naslednje dokumente ali informacije:

(1) Podpisan in datiran izvod vseh pogodb o zaposlitvi vseh oseb, ki so zavezane k zgoraj navedenim pogodbam, skupaj z navedbo, ali so te osebe še vedno zaposlene pri Cinar Ltd.

(2) Organizacijska shema družbe Cinar Ltd, v kateri sta navedena ime in funkcija uprave in upravnega odbora, če obstajata. Navedba skupnega števila zaposlenih v podjetju Cinar d.o.o.

(3) Odgovor na naslednje vprašanje: Ali račune družbe Cinar vodijo zaposleni družbe Cinar ali zunanji računovodje? Če velja slednje, nam prosim sporočite vse podrobnosti.“

Družba CINAR je v odgovoru z dne 8. julija 2002 pojasnila, da njene računovodske izkaze vodijo njeni računovodje, na katere bi se moral revizor Komisije obrniti, če bi bilo potrebnih več informacij.

Po nadaljnjih dogovorih med LF in CINAR je bila 20. in 21. avgusta 2002 opravljena dogovorjena revizija na kraju samem. Komisija je predložila kopije podrobnih zapisnikov revizije.

Komisija je 29. maja 2003 družbi CINAR s priporočenim pismom poslala osnutek revizijskega poročila, ki so ga pripravili zunanji revizorji za pripombe. Družba CINAR je najprej začasno odgovorila z dopisom z dne 19. junija 2003. Dokončnejši odgovor je bil poslan 30. julija 2003. Vendar Komisija ni spremenila revizijskega poročila glede na pripombe družbe CINAR in ji je 15. septembra 2003 poslala nespremenjeno končno revizijsko poročilo.

Komisija je v svojem mnenju poudarila težave, na katere so naleteli revizorji pri pridobivanju ustreznih informacij od družbe CINAR. Po mnenju Komisije je bilo iz revizije razvidno, da v nasprotju s tem, kar je družba CINAR navedla v dopisu z dne 8. julija 2002, računovodje družbe CINAR niso predložili ustreznih revizijskih informacij.

Komisija se je sklicevala na revizijsko poročilo, v katerem so zunanji revizorji v bistvu navedli, da so bile podporne informacije družbe CINAR za uveljavljanje stroškov v zvezi z zadevnimi pogodbami neustrezne, saj:

• za revizijo niso bile predložene nobene informacije o plačilnih listah;
• evidence opravljenih ur, predložene za revizijo, niso ustrezale uram, navedenim v izjavah o stroških;
• računov za potrditev stroškov, zahtevanih za potne stroške in potrošni material za TESSA, ENDASH in VISCON, ni bilo mogoče najti;
• niso bili predloženi izračuni, ki bi dokazovali podlago, na kateri so bili zahtevani režijski stroški; in
• amortizacija, dovoljena za opremo ENDASH, je bila nepravilno izračunana.

Poleg tega so bile v revizijskem poročilu navedene težave na naslednjih področjih:

• finančno upravljanje projekta;
• opis ključnih notranjih kontrol;
• preizkušanje notranjih kontrol knjigovodskega sistema;
• evidence opravljenih ur, informacije o plačilnih listah, računi dobaviteljev in režijski stroški;
• vzpostavitev ločenega sistema obračunavanja stroškov projekta;
• ločevanje stroškov, povezanih s projekti, ki jih financira ES, od stroškov, ki nastanejo pri opravljanju dela zasebnih strank, ter dolžnosti med osebjem CINAR.

Komisija meni, da na podlagi zbirnega poročila o reviziji finančno upravljanje pogodb ni bilo izvedeno na sprejemljiv način in ni bilo v skladu z zahtevami pogodbe. Zdelo se je, da so previsoko zaračunani zneski znašali približno 300 000 GBP za štiri revidirane pogodbe.

Komisija je trdila, da v odgovoru družbe CINAR z dne 25. septembra 2003 ni bilo ustreznih dokazov, ki bi omajali splošne ugotovitve revizijskega poročila. Komisija je družbi CINAR odgovorila 13. novembra 2003 in do konca leta 2004 od nje ni prejela nobenega nadaljnjega odgovora.

Komisija je navedla, da je GD RTD 14. aprila 2004 obvestil urad OLAF o revizijskem poročilu CINAR, saj morajo uradniki v skladu s pravili uradu OLAF sporočiti nepravilnosti in sume goljufije. OLAF se je odločil začeti preiskavo (OF/2004/0203) in z dopisom z dne 28. junija 2005 obvestil CINAR o razlogih za svojo preiskavo.

Komisija je ugotovila, da je bila večina dejstev, na katerih temelji pritožba, povezana z razvojem dogodkov med izvajanjem revizije (20.–21. avgust 2002) ali pred posredovanjem revizijskega poročila pritožniku (29. maj 2003). Komisija je trdila, da v obeh primerih rok za vložitev pritožbe pri varuhu človekovih pravic, ki temelji na teh dejstvih, ni bil spoštovan. Vendar je Komisija v duhu dobrega sodelovanja z varuhom človekovih pravic obravnavala vse pripombe pritožnika.

Argument o ravnanju revizorjev

V zvezi z ravnanjem revizorjev med obiskom v prostorih družbe CINAR 20. in 21. avgusta 2002 je Komisija pripomnila, da je bilo v revizijskem poročilu, ki je bilo poslano pritožniku 29. maja 2003, navedeno:

„[revizor Komisije] je [pritožnika] vprašal, ali meni, da je bil uporabljeni revizijski postopek z njegovega vidika pravilen. [Pritožnik] je odgovoril, da je menil, da se je revizijski postopek med celotnim obiskom na kraju samem pravilno uporabljal.“

Po mnenju Komisije je družba CINAR šele v dopisu z dne 25. septembra 2003 prvič navedla zadevno trditev.

V zvezi z domnevno „rasno pripombo“je Komisija poudarila, da pritožnik ni navedel, katero pripombo bi bilo mogoče opredeliti kot „rasno“, niti ni navedel, kdo jo je podal. Kljub temu je revizor Komisije odločno zanikal, da bi bila med obiskom na kraju samem podana kakršna koli pripomba, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot „rasno“.

Komisija je trdila, da bi bila takšna pripomba nesprejemljiva, vendar v danih okoliščinah tega argumenta ni bilo mogoče nadalje obravnavati.

Kar zadeva domnevno „obsedenost z zaprtjem družbe CINAR“, je Komisija trdila, da je preprosto izvedla revizijo v skladu z običajnimi postopki, ki se uporabljajo za take revizije, in kot je predvideno v pogodbah ES. Poleg tega je revizijo izvedla ob ustreznem upoštevanju vseh morebitnih jamstev za revidirano družbo, kot sta prisotnost neodvisnih zunanjih revizorjev za izvedbo revizije in predložitev začasnih revizijskih ugotovitev družbi CINAR, da poda pripombe. Vendar družba CINAR ni predložila ustreznih dokumentov, ki bi upravičevali stroške, in na tej podlagi so bile določene končne revizijske ugotovitve.

Argument o nespoštovanju pravice do zasebnosti

Komisija je trdila, da revidirane pogodbe vsebujejo naslednje določbe:

(a) Dve revidirani pogodbi, ki ju ureja četrti okvirni program:

Člen 24 Priloge II: 24.1: „Komisija ali osebe, ki jih Komisija pooblasti, lahko izvajajo revizije največ dve leti po datumu zaključka ali prekinitvi pogodbe. Ob vsakem razumnem času imajo popoln dostop na kraju samem do osebja, ki sodeluje pri projektu, ter do vseh dokumentov, računalniških zapisov in opreme, ki se nanašajo na projekt, ali imajo po potrebi pravico zahtevati predložitev takih dokumentarnih dokazil.

Člen 22 Priloge II določa: „Vsak izvajalec redno in v skladu z običajnimi računovodskimi konvencijami države, v kateri ima sedež, vodi ustrezne računovodske knjige in ustrezno dokumentacijo za podporo in utemeljitev stroškov in sporočenih ur. Ti so na voljo za revizije.“

Poleg tega členi 18–21 Priloge E in vzorec izjave o stroških zahtevajo navedbo imen posameznikov, ki delajo na projektu. Družba CINAR v nekaterih primerih ni predložila potrebnih informacij v zvezi s takimi imeni.

(b) Dve revidirani pogodbi, ki ju je urejal peti okvirni program, sta vsebovali podobne in celo strožje določbe v primerjavi s četrtim okvirnim programom.

Po mnenju Komisije iz navedenega izhaja, da je bilo treba za to, da bi revizorji lahko preverili, ali je družba CINAR pravilno uveljavljala stroške dela, preveriti ne le, kdo je delal na teh projektih, ampak tudi čas, ki ga je vsak zaposleni namenil projektom, kakšno plačo in ali je družba CINAR tem zaposlenim dejansko izplačala te plače.

Argument v zvezi z nepovezanimi in neupravičenimi informacijami

Komisija je poudarila, da je med obiskom na kraju samem 20. in 21. avgusta 2002 ustno zahtevala dva dokumenta in družbi CINAR dala na voljo dva tedna za predložitev teh informacij. Ta zahteva je bila zabeležena kot del operativnih sklepov v zapisniku sestanka s pritožnikom z dne 20. avgusta 2002. V njih je navedeno:

„[revizor Komisije] je [pritožnika] pozval, naj predloži naslednja dokumenta:

1) pojasnilo (dolgo do dveh strani), zakaj je družba CINAR uporabila različne povprečne stopnje za stroške osebja za enaka obdobja med različnimi predlogi pogodb,

2) Časovni razpored, ki je podrobno opisan zgoraj in prikazuje vse projekte, ki jih je financirala ES in pri katerih je CINAR sodeloval od 1. januarja 1997, skupaj z opisom, katero osebje CINAR je delalo na vsakem projektu.

[Pritožnica] se je strinjala s predložitvijo teh dokumentov,

[Revizor Komisije] je nato zahteval, da se revizijski skupini dovoli razgovor z zaposlenimi družbe CINAR, ki so bili zadolženi za revidirane pogodbe in so delali na njih. [Pritožnica] tej zahtevi ni nasprotovala.“

Čeprav se je pritožnik brez pridržkov strinjal s predložitvijo teh dokumentov, je Komisija potrdila, da ni prejela nobenega od njih.

Zunanji revizorji so v svojem elektronskem sporočilu z dne 5. septembra 2002 ponovno zahtevali zgoraj navedena dokumenta (1) in (2). Poleg tega so zaprosili za letno navedbo odstotka prometa, ki je nastal zaradi prispevkov ES; kopije nekaterih pogodb o zaposlitvi, potrdil o diplomi, evidenc opravljenih ur in računov; ter izjavo, v kateri so pojasnjene razlike v povprečnih obrestnih merah, uporabljenih za različne pogodbe, ki se izvajajo hkrati.

Revizor Komisije je 19. septembra 2002 poslal elektronsko sporočilo, v katerem je zahteval izjave v zvezi z dvema zaposlenima v družbi CINAR, da bi potrdil obstoj njunih pogodb o zaposlitvi, ki jih med revizijo na kraju samem ni bilo mogoče najti.

Ker nobena od zgoraj navedenih zahtevanih informacij ni bila prejeta, je bilo 24. septembra 2002 pritožniku poslano dodatno elektronsko sporočilo v zvezi s to zadevo.

Zunanji revizorji so 25. septembra 2002 po pošti prejeli nekaj informacij od pritožnika. Vendar informacije o plačah za vse raziskovalce, vključene v projekte, niso bile zagotovljene.

Dne 8. oktobra 2002 so zunanji revizorji pritožniku ponovno poslali elektronsko sporočilo, v katerem so ga vprašali, kdaj bodo obravnavane preostale postavke, in potrdili, da so vse take informacije potrebne za popolno utemeljitev stroškov, ki jih je zahtevala Komisija.

Pritožnica je 9. oktobra 2002 odgovorila po elektronski pošti, pri čemer je navedla: „Po mirnem poletju sem bila zelo zaposlena, vendar bo to trajalo do konca meseca in težko najdem čas, da bi odgovorila na vaše zahteve. Naslednji teden bom v Italiji, kjer bomo organizirali tečaj zgorevanja." Zagotovil je zahtevane informacije o odstotkih prispevkov ES.

Revizor Komisije je 14. oktobra 2002 ponovno poslal elektronsko sporočilo z dne 19. septembra 2002.

Zunanji revizorji so 30. oktobra 2002 pritožniku poslali elektronsko sporočilo, v katerem so zahtevali informacije, ki so jih že zahtevali v elektronskem sporočilu z dne 5. septembra 2002, vendar jih še niso prejeli. Revizorji so tudi pojasnili, da so informacije o plačah, ki kažejo dejansko plačilo raziskovalcem, vključenim v projekte, najpomembnejši neporavnani podatki.

Dne 8. novembra 2002 so zunanji revizorji pritožniku poslali elektronsko sporočilo, v katerem so določili 30. november 2002 kot rok za predložitev vseh nerešenih informacij.

Pritožnik se je 11. novembra 2002 opravičil za zamudo in jih obvestil, da dva tedna ne bo v svoji pisarni in da bo po tem obdobju poskušal poslati več informacij.

Dne 27. novembra 2002 so zunanji revizorji pritožniku poslali uradni dopis, v katerem so potrdili, da rok 30. november 2002 za predložitev nerešenih informacij še vedno velja. Revizorji so tudi pojasnili, da bi v primeru, da te informacije ne bi bile predložene, revizijsko poročilo temeljilo na informacijah, ki so bile dejansko predložene, stroški pa bi bili temu ustrezno zavrnjeni. V tem dopisu je bilo ponovno navedeno, katere informacije še niso bile predložene.

Revizor Komisije je 27. novembra 2002 pritožniku poslal elektronsko sporočilo, v katerem je ponovil rok, ki so ga določili zunanji revizorji v zgoraj navedenem dopisu.

Dne 4. decembra 2002 je pritožnik v odgovor na zgoraj navedeno pismo zunanjim revizorjem poslal elektronsko sporočilo, v katerem je v bistvu zavrnil predložitev preostalih informacij, saj so bile "trenutno izven naših kadrovskih virov". V zvezi z manjkajočimi informacijami o plačilnih listah je pritožnik navedel, da je to v rokah njegovega "(...) prejšnjega računovodje, ki na žalost [] ni dosegljiv."

Dne 13. januarja 2003, ko se je rok iztekel, je zunanja revizijska družba vprašala, ali bi lahko član njihovega osebja obiskal računovodje družbe CINAR, da bi pridobil zahtevane podatke o plačah.

Pritožnik je 14. januarja 2003 izjavil, da je pooblastil zunanjo revizijsko družbo, da stopi v stik z računovodji družbe CINAR.

Zunanji revizorji so 30. januarja 2003 računovodjem družbe CINAR poslali dopis, v katerem so zahtevali informacije o plačilnih listah pred vsakim obiskom njihovih prostorov.

Ker v zvezi z zagotavljanjem informacij o plačilnih listah ni bil prejet noben odgovor, so zunanji revizorji dvakrat poklicali računovodje, pri čemer je bilo treba vsakič sporočiti, da je bil zadevni računovodja zunaj pisarne.

Ker ni bilo odgovora, je bilo 4. marca 2003 računovodjem družbe CINAR poslano drugo pismo. Zunanji revizorji so pritožniku poslali elektronsko sporočilo, v katerem so ga prosili, naj zagotovi, da bo prejel odgovor računovodij družbe CINAR, da bo lahko dokončal revizijsko poročilo. Zunanji revizorji so poudarili, da „če te informacije ne bodo prejete, bomo prisiljeni ustrezno zaključiti.“

Računovodje družbe CINAR so 5. marca 2003 odgovorili, da je plačilne liste pripravila družba CINAR in da ne hranijo kopij evidenc plačilnih list.

Med 5. marcem in 28. majem 2003 pritožnik ni predložil nobenih dodatnih informacij. Zato revizorji niso imeli druge izbire, kot da poročilo dopolnijo na podlagi razpoložljivih informacij.

Kopija poročila je bila 29. maja 2003 s priporočeno pošto poslana družbi CINAR, da bi pridobila njene pripombe.

Pritožnik je 19. junija 2003 poslal začasni odgovor na poročilo.

Revizorji so 24. julija 2003 pritožniku poslali elektronsko sporočilo, v katerem so potrdili prejem njegovega začasnega odgovora in navedli, da je moral CINAR do 28. avgusta 2003 predložiti podrobnejši odgovor na poročilo ali zahtevano dokumentacijo.

Pritožnik je 30. julija 2003 odgovoril s kratkim pismom, v katerem je poudaril, da revizija ostaja sporna in da CINAR ne more sprejeti različice, ki so jo poslali revizorji. Pritožnik je priložil 34 izvodov podatkov s plačilnih listov v zvezi s plačili raziskovalcem, vključenim v štiri pogodbe. Navedel je, da so revizorji prejeli kopije teh plačilnih listov.

Zunanji revizorji so 3. septembra 2003 odgovorili, da se priložene informacije o plačilnih listih nanašajo samo na projekt VISCON. Zanikali so, da so prejeli kopije plačilnih listov bodisi med obiskom bodisi po več zahtevah za te informacije. Ko so bili zahtevani plačilni listi, so bili revizorji dejansko obveščeni, da do teh informacij ni mogoče dostopati iz sistema plačilnih list in da bi se bilo treba obrniti na računovodje pritožnika. Pojasnili so tudi, da bi bilo potrebno znatno dodatno delo na kraju samem v družbi CINAR in da je glede na (a) dolgotrajnost korespondence za pridobitev zahtevanih dokazov (b) dejstvo, da je LF dokončal svoje poročilo do končne faze; in (c) da bi vsi dodatni zbrani dokazi privedli do preoblikovanja poročila, stroške tega dodatnega revizijskega dela in priprave poročila pa bi morala kriti družba CINAR po ocenjenih stroških v višini približno 2 900 GBP brez DDV.

Komisija je v svojem mnenju trdila, da zahtevani dokumenti in informacije iz naslednjih razlogov niso nepovezani ali nesorazmerni, kot je navedeno v pritožbi:

(i) CINAR je v svojih predlogih za pogodbe uporabil različne povprečne stopnje za „višje inženirje“ in „inženirje“ v istem letu, razlike v odstotkih režijskih stroškov za pogodbe v okviru četrtega okvirnega programa pa so bile zelo velike (od 40 % do 100 %);

(ii) Družba CINAR v nekaterih primerih ni omenila imen ključnega osebja, ki dela za projekte. Namesto tega so bili včasih navedeni le razredi osebja. Ker 55 % prihodkov družbe CINAR izvira iz zasebnega svetovanja, ni bilo mogoče uskladiti dela, ki ga je osebje družbe CINAR opravilo v zvezi s projekti, ki jih je financirala Evropska komisija, z delom, ki ga je opravilo v zvezi z drugimi deli. Revizorji so želeli dobiti jasen vpogled v to, kako je dokaj majhnemu podjetju, kot je CINAR, poleg svetovanja ali drugega dela, ki ga ni opravila Evropska komisija, uspelo opraviti toliko ur za projekte Evropske komisije. V revizijskem poročilu je navedeno: "[t]ako, če ni bilo mogoče preizkusiti, kako učinkovito lahko izvajalec loči stroške, povezane s projekti, ki jih financira ES, od stroškov, ki nastanejo pri opravljanju dela z zasebnimi strankami"(5);

(iii) Ker je imela družba CINAR poleg GD RTD pogodbe tudi z drugimi generalnimi direktorati Komisije, je bilo upravičeno pridobiti popolno sliko teh pogodb. Število projektov EU, ki jih je v okviru četrtega in petega okvirnega programa financiral GD RTD, je bilo manjše od 20;

(iv) V splošni sliki tega, kar je bilo dejansko zahtevano med obiskom na kraju samem, se je CINAR osredotočil na zadevo manjšega pomena, tj. na predloge, ki so bili v času revizijskega obiska še v obravnavi. Komisija je priznala, da ni ugotovila, da je g. W., eden od zunanjih revizorjev, to točko vključil v svoj dopis z dne 29. novembra 2002 in se za to opravičil. Vendar je vztrajala pri stališču, da je ta posebna zahteva upravičena v okviru pridobitve splošne slike o tem, kako in kateri zaposleni družbe CINAR bodo vključeni v katere projekte EU, glede na to, da se zdi, da so skoraj vsi zaposleni družbe CINAR že vključeni v druge projekte, ki jih financira EU.

Trditev, da manjka le del informacij o plačilnih listah

Trditev družbe CINAR, da so bile „predstavljene zbirne informacije o plačah“, je bila v revizijskem poročilu očitno v nasprotju s tem. Komisija ni videla razloga, zakaj bi revizorji trdili, da niso prejeli določenih informacij, če bi bilo res nasprotno. Če bi bile informacije prejete, bi bile v revizijskem poročilu navedene pozitivno ali negativno. Revizor Komisije je potrdil, da med obiskom na kraju samem ni prejel nobenih informacij o plačah in da je družba CINAR sama napotila revizorje neposredno k računovodjem družbe CINAR.

Vendar se je končno izkazalo, da računovodje niso hranili informacij o plačah. Računovodja družbe CINAR je v dopisu z dne 5. marca 2003 navedel:

„Zahvaljujemo se vam za vaša pisma in se opravičujemo za zamudo pri odgovoru. Plačilno listo je pripravila družba CINAR Limited in ne mi sami, kopije evidenc plač pa nismo naredili, ko smo obiskali pisarne družbe, da bi pripravili računovodske izkaze (...)".

Argument v zvezi z vlogo revizorja Komisije

Peta trditev se je v bistvu nanašala na vlogo revizorja Komisije od zaključka revizijskega poročila zunanjega revizijskega podjetja do sestanka s predstavniki družbe CINAR 28. februarja 2005.

Komisija je marca 2003 ugotovila, da revizorji ne bodo dobili zahtevanih informacij od računovodij družbe CINAR. Dejstvo, da ga Komisija ni mogla pridobiti od družbe CINAR, je bilo razvidno že iz revizije na kraju samem v prostorih družbe CINAR avgusta 2002. Komisija je nadalje opozorila, da družba CINAR ni predložila nobenih informacij v zvezi s svojimi izračuni režijskih stroškov. V teh okoliščinah je revizor Komisije zunanje revizorje pozval, naj osnutek revizijskega poročila predložijo družbi CINAR, pri čemer je upošteval, da je bil revizijski postopek družbi CINAR med obiskom na kraju samem jasno pojasnjen in v revizijskem poročilu opisan, kot sledi:

„Na koncu je [revizor Komisije][pritožniku] svetoval o postopkih, ki jih je treba upoštevati v zvezi s pripravljenim revizijskim poročilom, pri čemer je navedel člen 26(3) pete okvirne pogodbe: Na podlagi ugotovitev finančne revizije se pripravi začasno poročilo. Komisija ga pošlje zadevnemu izvajalcu, ki lahko da pripombe nanj v enem mesecu po njegovem prejemu.

Končno poročilo se pošlje zadevnemu izvajalcu. Slednji lahko svoje pripombe sporoči Komisiji v enem mesecu po prejemu. Komisija se lahko odloči, da ne bo upoštevala pripomb, posredovanih po tem roku.

Komisija na podlagi ugotovitev revizije sprejme vse ustrezne ukrepe, za katere meni, da so potrebni, vključno z izdajo naloga za izterjavo vseh ali dela plačil, ki jih je izvršila.“

Tako je bil osnutek revizijskega poročila predložen s priporočenim pismom z dne 29. maja 2003, tako da je bila družba CINAR v celoti obveščena o dejstvih in ugotovitvah, ki jih je vsebovala kmalu po 29. maju 2003. Družba CINAR je odgovorila z dopisom z dne 19. junija 2003, katerega zadnji odstavek se glasi: "V teh okoliščinah smo se morali posvetovati z našim računovodjo in pravnim podjetjem, da bi pripravili bolj dokončen odgovor na vaše poročilo, ki vam ga bomo posredovali v najkrajšem možnem času".

Družba CINAR je z dopisom z dne 30. julija 2003 predložila nekaj informacij. Zunanji revizorji so ga analizirali in svoje pripombe posredovali družbi CINAR v pismu z dne 3. septembra 2003. V tem dopisu so izpodbijali pritožnikovo izjavo, da so jim bili med obiskom prostorov „dani izvodi plačilnih listov za raziskovalce, vključene v vse štiri revidirane projekte“.

Po mnenju Komisije je enota za zunanjo revizijo menila, da je imela družba CINAR dovolj časa in dovolj priložnosti za predložitev ustreznih informacij (tudi v zvezi z izračunom režijskih stroškov, o katerih se družba CINAR ni popolnoma izrekla), in odločila, da je na tej stopnji čas, da Komisija zavzame stališče. Komisija je to storila s priporočenim dopisom z dne 15. septembra 2003, v katerem je opozorila na celotno zgodovino in obravnavala pripombe družbe CINAR iz dopisov z dne 19. junija in 30. julija 2003. Zadnji odstavek zgoraj navedenega dopisa Komisije družbi CINAR se glasi:

„Da pa bi v celoti spoštovali pravico do obrambe in pravico do zaslišanja, lahko (glej člen 26.3 Priloge II k pogodbama Viscon in Corrosion) sporočite morebitne pripombe na priloženo končno poročilo v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa. Zavedati se morate, da Komisiji ni treba upoštevati pripomb, prejetih po tem roku. Ob upoštevanju tega bomo to revizijo šteli za zaključeno, ustrezne službe Komisije pa bodo izvedle rezultate revizije.“

Družba CINAR je odgovorila z dopisom z dne 25. septembra 2003, Komisija pa je odgovorila 13. novembra 2003 in v zadnjem odstavku navedla:

"Na koncu ugotavljamo, da vaš dopis z dne 25. septembra 2003 ne vsebuje nobenega novega elementa ali ustreznega argumenta, ki bi vzbudil dvom o ugotovitvi revizijskega poročila. V skladu s tem ne moremo pregledati ali spremeniti nobenega dela revizijskega poročila ali svojega stališča iz našega dopisa z dne 15. septembra 2003. Ker je imela družba CINAR dovolj časa za predložitev zahtevanih informacij in je imela ustrezne priložnosti za sporočanje pripomb, Sodišče zdaj meni, da je ta revizija dokončno zaključena.“

Naslednji sestanek 28. februarja 2005

Komisija je poudarila, da je družba CINAR med novembrom 2003 in decembrom 2004 molčala. Po nekaterih izmenjavah elektronskih sporočil se je Komisija strinjala, da se 28. februarja 2005 sestane s predstavniki družbe CINAR, ne glede na dejstvo, da družba CINAR ni navedla natančnega predmeta sestanka in da je bila jasno obveščena (že v dopisu Komisije z dne 15. septembra 2003), da so za izvajanje revizijskih ugotovitev, ki so zdaj dokončne, pristojne druge službe RTR kot enota za zunanjo revizijo. Poleg tega je družba CINAR v elektronskem sporočilu z dne 3. februarja 2005 navedla naslednjo trditev (ki jo je Komisija zavrnila naslednji dan):

"Imam vprašanje. Po mnenju Sodišča so bili britanski revizorji v vseh pogledih drakonski. Govori se, da se jim plača provizija za izterjana sredstva. To se mi zdi precej neverjetno. Ali lahko zanikate te govorice, prosim?

Notranji zapisnik sestanka, ki ga je pripravil predstavnik revizorjev enote za zunanjo revizijo, je v očitnem nasprotju z vprašanji iz odstavka 2 na strani 3 pritožbe družbe CINAR varuhu človekovih pravic v zvezi z odobritvijo revizijskega poročila ter zavrnitvijo pritožnikovih pojasnil in dokazov, ker niso bili poslani prej. V tem zapisniku je med drugim navedeno:

"1. [Revizor Komisije] je [revizorja GD RTD] in [pritožnika] opozoril na zgodovino revizije, pri čemer:

• V dopisu, v katerem je bila napovedana revizija (ki jo bo izvedlo revizijsko podjetje [LF]), je bilo jasno navedeno, katero dokumentacijo bi bilo treba obravnavati kot dokaz za zahtevane stroške; Postavila je tudi posebno vprašanje o tem, kje se vodijo računovodski izkazi družbe CINAR. Odgovor na to je bil, da je [računovodska družba družbe CINAR] vodila knjige za družbo CINAR.
• Ko so se revizorji obrnili na računovodjo družbe CINAR, so jim povedali, da računovodja dejansko nima ničesar. Zato ni bilo mogoče dokazati nobenih informacij o plačah.
• Družba CINAR ni mogla pripraviti večine plačilnih listov osebja, ki je bremenilo pogodbe ES.
• Ni bilo mogoče dokazati, da so bili plačani.
• Plačilnih listov ni mogel prikazati.
• Računi podizvajalcev se niso zdeli zakoniti, ker [] ni bilo identifikacijske številke za DDV, poleg tega pa družba CINAR ni mogla dokazati, da so bili plačani.
• Rezultati revizije so bili družbi CINAR sporočeni v dopisu o zaključku [15. septembra 2003]. Odgovori družbe CINAR so bili zelo nejasni, saj [sic] ni odgovoril na nobeno od vprašanj.
• če bi priznal, da pogodba, ki jo je družba CINAR podpisala z Evropsko komisijo, od družbe CINAR zahteva, da dokaže stroške, porabljene za pogodbo, družba CINAR pa tega ni storila. Zato je bila revizija zaključena, rezultati pa so bili posredovani zadevnim direktoratom v izvajanje.

2. [Pritožnica] in družba LF sta priznali, da obstajajo nekatera vprašanja v zvezi z njunim upravljanjem, saj sta bili vsi tehnični in ne finančni [osebje]. Zato so računovodstvo oddali zunanjim izvajalcem, vendar so imeli težave s komunikacijo; Vendar [pritožnik] trdi, da so bile informacije o plačilnih listah poslane Evropski komisiji za vse osebje, razen za eno. [Revizor Komisije] takih informacij nima in jih ni nikoli videl. [Pritožnica] in družba FL trdita, da so bili računi podizvajalcev zakoniti in so izpolnjevali zahteve prava Združenega kraljestva.

3. [Revizor Komisije] jih je obvestil o zelo strogi ločitvi nalog, ki deluje v ES/GD RTD. Revizijska enota opravi revizijo in posreduje sklepne ugotovitve zadevnemu direktoratu v izvajanje. Revizijska enota nikakor ne sme vplivati na izvajanje rezultatov. Odločitve v zvezi z neizvajanjem ali delnim izvajanjem rezultatov revizije lahko sprejema le odredbodajalec v direktoratu. Družba CINAR bi se morala obrniti na zadevne direktorate in jih prepričati o njihovih argumentih [na primer v zvezi z opravljenim tehničnim delom]. [Revizor Komisije] je družbi CINAR pripravljen posredovati kontaktne podatke.

4. [Revizor Komisije] je družbo CINAR obvestil tudi, da je bila zunanja revizijska enota, če so zadevni direktorati to zahtevali, pripravljena izvesti drugo revizijo, vendar je navedel, da mora družba CINAR v primeru take revizije zagotoviti, da so vsi stroški ustrezno evidentirani in utemeljeni skupaj z dokazilom o plačilu ter da ne bodo sprejete nobene izjeme. [Tožeča stranka] se je s tem strinjala.“

Poleg tega se Komisija ni mogla pogajati z revidirano družbo, da bi dosegla določeno revizijsko ugotovitev v zvezi z njo. Vse ugotovitve revizije se lahko upoštevajo le na podlagi jasnih, bistvenih in vzajemnih informacij in dokumentacije.

Okrog junija 2005 se je enota za zunanjo revizijo seznanila z elektronskim sporočilom, ki ga je pritožnik poslal finančnemu uradniku direktorata J GD RTD, v katerem je bilo navedeno, da „se je [revizor Komisije] strinjal, da bo ponovno preučil rezultat revizije, in nam ob koncu sestanka obljubil odgovor na naš primer“. Revizor Komisije je 10. junija 2005 odgovoril:

"Na tem sestanku [28. februarja 2005] sem jasno pojasnil, da je bila vloga enote za zunanje revizije (GD RTD R4) "izčrpana", saj je bila revizija družbe CINAR, ki jo je opravila Komisija, zaključena leta 2003. Poleg tega sem poudaril, da zaradi ločevanja nalog znotraj Komisije nisem mogel (v smislu „nepristojnosti“) pregledati revizijskih ugotovitev in sodelovati pri njihovem izvajanju, saj so bili za to odgovorni izključno odredbodajalci ustreznih operativnih direktoratov GD RTD.“

Sklepi Komisije

Komisija je na podlagi vsega navedenega sklenila, da (i) je pravilno izvrševala svoje pogodbene pravice za izvedbo revizije štirih pogodb, ki jih je sklenila z družbo CINAR; (ii) meni, da so revizorji vedno ravnali pravilno; (iii) družba CINAR je bila obveščena o ugotovitvah ter ji je bilo ponujeno dovolj časa in priložnosti, da se brani in zagotovi zahtevane informacije; (iv) narava zahtev za te informacije je bila jasna; in (v) ni bilo nepravilnosti in nepravične obravnave.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je vztrajal pri svoji pritožbi in trdil, da je Komisiji in LF predložil manjkajoče informacije, ko je bilo njuno poročilo šele v fazi osnutka. Vendar so sklepi Komisije temeljili izključno na osnutku poročila, čeprav je Komisija do takrat videla podatke o plačilnih listah in časovnih listih v zvezi z osebjem in režijskimi stroški.

Ker so CINAR obiskali trije člani Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki so takrat temeljito preiskovali vse projekte CINAR v obdobju 1996–2006, vključno s tistimi, ki so bili že revidirani, CINAR ni imel dovolj sredstev, da bi zagotovil obsežen in posamičen odgovor na mnenje Komisije.

Pritožnik je ob sklicevanju na nedokončne ugotovitve iz osnutka poročila o štirih revidiranih pogodbah, ki jih je takrat obravnaval urad OLAF, predlagal, naj varuh človekovih pravic prekine nadaljnje ukrepanje v zvezi s to pritožbo.

Pritožnik je 29. januarja 2008 poslal novo vlogo, v kateri je varuha človekovih pravic obvestil o zaključku preiskave urada OLAF, ki je vključevala zgoraj navedene štiri pogodbe.

ODLOČBA

1 Uvodne ugotovitve

1.1 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Evropska komisija med preiskavo izrazila pomisleke glede dopustnosti te pritožbe z dne 5. avgusta 2005. Trdila je, da pogoj dopustnosti dvoletnega roka za vložitev pritožbe pri varuhu človekovih pravic ni bil izpolnjen, saj so dejstva, na katerih temelji pritožba, nastala med 20. in 21. avgustom 2002 (datum revizije) in 29. majem 2003 (datum pošiljanja osnutka revizijskega poročila).

1.2 Varuh človekovih pravic na podlagi zgornjih izjav ne razume, da je Komisija želela izpodbijati pristojnost varuha človekovih pravic za obravnavo te zadeve. V zvezi s tem poudarja, da se pritožba ni nanašala le na revizijo, ki se je dejansko zgodila več kot dve leti pred vložitvijo pritožbe pri njem, ampak tudi na dogodke, ki so izhajali iz revizije in so se torej zgodili po njej. Ti dogodki so vključevali zahtevo Komisije z dne 15. septembra 2003, da pritožnik v enem mesecu predloži pripombe na osnutek revizijskega poročila, da bi v celoti spoštoval pritožnikovo pravico do obrambe in pravico do zaslišanja.

Kljub temu pozdravlja izjavo Komisije, da se je v duhu dobrega sodelovanja z varuhom odločila obravnavati vse pripombe pritožnika.

1.3 Poleg tega varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svojih pripombah omenil preiskavo urada OLAF. Poudarja pa, da je bila ta pritožba prvotno vložena proti Komisiji in da zato vprašanja, povezana s preiskavami urada OLAF, v tej odločbi varuha človekovih pravic niso obravnavana.

1.4 Nazadnje varuh človekovih pravic ugotavlja, da ga je pritožnik v svojih pripombah pozval, naj uporabi začasne ukrepe in odloži izvajanje sklepov revizije. Varuh človekovih pravic zato pojasnjuje, da v nasprotju s sodišči nima pristojnosti za odreditev začasnih ukrepov.

2 Domnevna nepravična obravnava

2.1 Pritožnik, majhno svetovalno podjetje s strokovnim znanjem na področju zgorevanja premoga in biomase ter nadzora nad emisijami, je s Komisijo sklenil štiri pogodbe o raziskavah v okviru četrtega okvirnega programa in petega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj. Te pogodbe so se nanašale na raziskave na področju biomase, strupenih kovin in emisij izbranih kloriranih spojin ter na korozijo in optimiziran nadzor nad delovanjem gorilnikov in podaljšano življenjsko dobo obrata (projekti/pogodbe VISCON, TESSA, CORROSION in ENDASH).

Na podlagi ustreznih določb teh pogodb se je Komisija odločila, da opravi revizijo računovodskih izkazov pritožnika v zvezi z izvajanjem navedenih pogodb. Komisija je revizijo dodelila zunanjemu revizijskemu podjetju, vendar je bila vključena tudi njegova revizijska enota.

Dne 20.-21. avgusta 2002 so zunanji revizorji preverili dokumente v prostorih pritožnika in opravili razgovore z zaposlenimi pritožnika.

Nato je poleg sestankov med pritožnikom in Komisijo potekala izmenjava korespondence med (i) pritožnikom in zunanjimi revizorji; (ii) zunanji revizorji in računovodje pritožnika; ter (iii) pritožnika in Komisijo.

Pritožnik je v bistvu trdil, da je Komisija nepošteno obravnavala zunanjo revizijo in njene nadaljnje faze. Pritožnik je predstavil pet posebnih argumentov v podporo svoji trditvi („argumenti (i)–(v)“).

2.2 Komisija je zavzela stališče o vsakem pritožnikovem specifičnem argumentu posebej. Skratka, na splošno je menila, da je pravilno izvrševala svoje pogodbene pravice do revizije štirih pogodb, ki jih je sklenila z družbo CINAR. Menila je, da so revizorji vedno ravnali pravilno. Družba CINAR je bila obveščena o ugotovitvah revizorjev ter je imela na voljo dovolj časa in priložnosti, da se brani in zagotovi zahtevane informacije. Narava zahtev za te informacije je bila jasna. Komisija je sklenila, da so njeni zunanji revizorji in sama pritožnika obravnavali pošteno. Komisija je tudi trdila, da je pritožnik med obiskom na kraju samem v prostorih družbe CINAR izjavil,„da je menil, da se je revizijski postopek med obiskom na kraju samem pravilno uporabljal“.

2.3 Varuh človekovih pravic bo to trditev obravnaval s sklicevanjem na vsakega od posebnih argumentov od (i) do (v), ki jih je pritožnik predložil v podporo tej trditvi.

Argument (i) o ravnanju revizorjev

2.4 Pritožnik je trdil, da so se predstavniki CINAR-ja pred revizorji počutili kot kriminalci in da je bila na enem od razgovorov izrečena celo rasistična pripomba. Poleg tega je pritožnik trdil, da „se zdi, da cilj revizije meji na obsedenost, da bi nas zaprli“.

2.5 V zvezi z izjavo o "obsedenosti z zaprtjem družbe CINAR"je Komisija ugovarjala, da je preprosto izvedla revizijo v skladu z običajnimi postopki, predvidenimi v pogodbah ES, in upoštevala vsa morebitna jamstva za revidirano družbo. V zvezi s „rasno“ pripombo je Komisija poudarila, da pritožnik ni navedel, katera pripomba je bila podana in jo je mogoče opredeliti kot „rasno“, niti ni ugotovil, kdo je podal takšno pripombo.

2.6 Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da je bila po mnenju Komisije na podlagi ustreznih določb člena 24(1) Priloge II k zadevnim pogodbam upravičena opraviti revizijo do dve leti po izpolnitvi pogodbe. Poleg tega je bil postopek v zvezi z revizijo predpisan v členu 26 („Revizija“) Priloge II k pogodbam.

2.7 Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da so zunanji revizorji Komisije in revizor Komisije večkrat zahtevali informacije od pritožnika v dopisih in elektronski pošti (5. septembra, 19. septembra, 24. septembra, 8. oktobra, 14. oktobra, 30. oktobra, 8. novembra in 27. novembra 2002 ter 13. januarja in 4. marca 2003), da bi dopolnili zadevno dokumentacijo. Poleg tega so se 28. februarja 2005 sestali s pritožnikom, da bi slišali njegove argumente.

2.8 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni predložil nobenega utemeljenega dokaza v podporo svoji trditvi, da je bila revizija namenjena zaprtju družbe CINAR oziroma je bila " izraz obsesivnega prizadevanja" za zaprtje družbe CINAR.

2.9 Poleg tega varuh človekovih pravic ugotavlja, da (i) je Komisija v svojem mnenju odločno zanikala, da so njeni uradniki ali zunanji revizorji podali "rasne" ali kakršne koli druge pripombe, zaradi katerih so se zaposleni v revidiranem podjetju počutili, kot da so kriminalci, in (ii) pritožnik v svojih poznejših pripombah ni pojasnil tega posebnega argumenta. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tema dvema argumentoma glede ravnanja revizorjev niso koristne.

Argument (ii) o nespoštovanju pravice do zasebnosti

2.10 Pritožnik je trdil, da pravica družbe CINAR do zasebnosti ni bila spoštovana, saj so bili zahtevani osebni in pogodbeni podatki, vključno z zneskom plač, izplačanih posameznim raziskovalcem.

2.11 Komisija se je oprla na določbe iz revidiranih pogodb in v povzetku navedla, da mora pritožnik (i) voditi poslovne knjige in jih med revizijo dati na voljo z vsemi podrobnimi informacijami, vključenimi vanje, v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za računovodstvo. V skladu s temi določbami je bil pritožnik pozvan tudi, naj (ii) predloži imena posameznikov, ki delajo na podlagi štirih pogodb, in dodatno, kar zadeva dve pogodbi; čas, ki ga posamezni posamezniki namenijo projektom; za kakšno plačo; in ali je to plačo dejansko izplačala družba CINAR. Komisija je tudi pojasnila, da so bile take informacije potrebne za preverjanje, ali je bil znesek, ki ga je družba CINAR zahtevala za svoje stroške dela, pravilen.

2.12 Varuh človekovih pravic meni, da je razlaga Komisije razumna, in ne ugotavlja nepravilnosti v zvezi s pritožnikovim argumentom (ii).

Argument (iii) v zvezi z nepovezanimi in neupravičenimi informacijami

2.13 Pritožnik je trdil, da je Komisija zahtevala nepovezane in neupravičene informacije, kot je "popoln seznam vseh predlogov in projektov, ki (...) morajo biti zunaj obsega revizije, saj je Komisija sprejela in financirala le del predlogov [družbe CINAR ]".

2.14 Komisija je v svojem mnenju utemeljila svojo potrebo po vpogledu v te dokumente, ker je družba CINAR v času revizije že sodelovala pri številnih drugih tekočih projektih, ki jih je financirala EU in pri katerih so delali skoraj vsi zaposleni družbe CINAR. Zato so revizorji menili, da je upravičeno oceniti, ali so še vedno na voljo človeški viri, katerih delo bi bilo mogoče ločiti od drugih projektov, ki jih izvaja družba CINAR, kar bi jim omogočilo zaposlitev za izvajanje zadevnih pogodb. Komisija je tudi navedla, da je družba CINAR uporabila zelo velike razlike v odstotkih režijskih stroškov za pogodbe v okviru četrtega okvirnega programa (od 40 % do 100 %) in ni navedla imen ključnega osebja, ki dela za projekte.

2.15 Glede na zgoraj navedeno se zdi zahteva Komisije po popolnem seznamu vseh predlogov in projektov razumna. Poleg tega, kot je navedla Komisija in pritožnik ni ugovarjal, se je pritožnik strinjal, da bo zagotovil informacije o vseh predlogih med obiskom na kraju samem od 20. do 21. avgusta 2002, ta dogovor pa je bil zabeležen v zapisniku obiska. Zato varuh človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti Komisije v zvezi s pritožnikovim argumentom (iii).

Argument (iv), da manjka le del informacij o plačah, in argument (v), ki se nanaša na vlogo revizorja Komisije

2.16 Pritožnik je trdil, da so zunanji revizorji v revizijskem poročilu (osnutek in končno) napačno navedli, da "od družbe CINAR niso pridobili nobenih informacij o plačah". Trdil je, da je predložil del informacij o plačah.

2.17 Komisija je trdila, da je njen revizor potrdil, da med obiskom na kraju samem ni prejel nobenih informacij o plačah in da so bili revizorji napoteni na računovodje družbe CINAR, ki pa so zanikali, da bi imeli take dokumente.

2.18 Varuh poudarja, da se je pritožnik v svojem razumevanju argumenta skliceval na delne informacije o plačah v zvezi s projektom VISCON, ki so bile priložene njegovemu pismu zunanjim revizorjem z dne 30. julija 2003, to je po (a) obisku na kraju samem, (b) posvetovanju z računovodji pritožnika in (c) osnutku revizijskega poročila, ki mu je bil predložen 29. maja 2003.

V zvezi s tem je pritožnik predložil tudi svoj argument (v), da je revizor Komisije ravnal nepošteno, čeprav je te informacije dejansko predložil (ne glede na datum), ker revizijskega poročila, kot so ga pripravili zunanji revizorji, ni spremenil, temveč ga je sprejel kot dokončno.

Pritožnik se je zato osredotočil na vlogo revizorja Komisije od trenutka, ko je zunanje revizijsko podjetje dokončalo revizijsko poročilo, do sestanka s predstavniki CINAR 28. februarja 2005. Pritožnik je zlasti kritiziral odločitev revizorja Komisije, da odobri revizijsko poročilo, ki so ga pripravili zunanji revizorji, in zavrne vsa pritožnikova pojasnila in dokaze zgolj zato, ker niso bili predloženi prej.

2.19 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da so zunanji revizorji v svojem odgovoru z dne 3. septembra 2003 na pritožnikovo pismo z dne 30. junija 2003, ki je vsebovalo informacije o delnih plačah, pojasnili, da je bilo revizijsko poročilo zaključeno že do 29. maja 2003. Pojasnili so tudi, da če bi na podlagi informacij o delnih plačah, ki so zdaj predložene, spremenili revizijsko poročilo, bi to zahtevalo veliko dodatnega dela, stroške tega dodatnega dela pa bi morala kriti družba CINAR. Znesek tega dodatnega dela je znašal približno 2 900 GBP brez DDV. Zdi se, da pritožnik ni izvedel takega plačila.

2.20 Ne da bi se opredelil do zahteve zunanjih revizorjev za takšno plačilo, se zato postavlja vprašanje, ali bi revizor Komisije lahko sprejel ukrepe za spremembo končnega revizijskega poročila z dne 15. septembra 2003 in za odstopanje od osnutka poročila z dne 29. maja 2003, da bi se upoštevali podatki o delnih plačah, ki so bili medtem predloženi.

2.21 Glede na informacije, ki sta jih predložili obe stranki, varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da je bilo pritožniku po obisku na kraju samem 20. in 21. avgusta 2002 s korespondenco (6) Komisije, naslovljeno na pritožnika in računovodje družbe CINAR, danih več možnosti, da predloži ustrezna dokazila, zlasti popolne informacije o plačilnih listah po reviziji.

Varuh človekovih pravic prav tako ugotavlja, da je Komisija ob številnih priložnostih, tudi v svojem elektronskem sporočilu z dne 5. septembra 2002, poudarila pomen zagotavljanja popolnih informacij o plačilnih listah, pri čemer je poudarila, da je to najpomembnejši del neporavnanih informacij.

Poleg tega je Komisija pritožniku pojasnila, da bi bili revizorji v primeru, da teh informacij ne bi prejeli, prisiljeni zaključiti svoje poročilo brez njih. Pritožniku je določila končni rok 30. november 2002, do katerega mora predložiti popolne podatke o plačilnih listah.

Vendar se zdi, da pritožnik ni predložil popolnih, temveč le delnih informacij o plačilnih listah, in sicer šele osem mesecev po izteku zgoraj navedenega končnega roka. Poleg tega ni pojasnila, zakaj roka ni mogla upoštevati.

2.22 Glede na navedeno se ne zdi, da bi revizor Komisije ravnal nepošteno do pritožnika, ker ni spremenil končnega poročila na podlagi informacij o delnih plačah. Kljub temu varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v revizijsko poročilo vključila kopije pritožnikovega dopisa z dne 30. julija 2003 in odgovora zunanjih revizorjev z dne 3. septembra 2003, v katerem so se pritožniku zahvalili za informacije o delnem plačilnem listu (7). Tako se zdi, da se je Komisija v svojem revizijskem poročilu pravilno sklicevala na delno predložitev informacij o plačilnih listah. Varuh človekovih pravic zato ne ugotavlja nepravilnosti Komisije v zvezi s pritožnikovim argumentom (iv).

2.23 Varuh človekovih pravic je v zvezi z vlogo revizorja Komisije na splošno seznanjen z (i) informacijami, ki so mu bile predložene v okviru te preiskave; (ii) zlasti ustrezne določbe, ki urejajo revidirana naročila JOR3-CT98-0285, ENV4-CT97-0597, ENK5-CT99-0002 in ENK5-CT99-0025; ustrezne ugotovitve revizijskega poročila, da finančno poslovodenje teh pogodb ni bilo izvedeno na sprejemljiv način in da poročilo ni bilo v skladu z zahtevami pogodbe; in (iv) podrobne obrazložitve, ki jih je Komisija podala v svojem mnenju. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da ni bilo ugotovljeno, da bi revizor Komisije ali Komisija nepravično obravnavala pritožnika v zvezi z zunanjo revizijo in njenimi nadaljnjimi fazami.

Pojasnilo Komisije v njenem mnenju namesto tega kaže, da je njen revizor uporabil določbe zadevnih pogodb. Poleg tega se zdi, da je bila pritožniku dana možnost, da brani svoje pravice, preden je bila odobrena končna revizija.

Varuh zato v zvezi s pritožnikovim argumentom (v) ne ugotavlja nepravilnosti.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno v zvezi s pritožnikovimi argumenti v podporo njegovi trditvi o nepoštenosti. V zvezi z argumentom glede izražanja domnevnih "rasnih" ali katerih koli drugih pripomb, zaradi katerih so se zaposleni v revidirani družbi počutili, kot da so kriminalci, ali da je bila revizija izraz obsesivnih prizadevanj za zaprtje družbe CINAR, varuhinja človekovih pravic iz razlogov, pojasnjenih v točki 2.9 zgoraj, meni, da nadaljnje preiskave niso upravičene.

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Revizija se je nanašala na naslednje pogodbe o raziskavah, sklenjene med Komisijo in družbo CINAR kot izvajalcem: (i) JOR3-CT98-0285 o uporabi in emisijah ostankov biomase iz industrijskih sežigalnic – ENDASH; (ii) ENV4-CT97-0597 o količinski opredelitvi in nadzoru delcev submikrona, obogatenih s strupenimi kovinami, in izbranih emisij kloriranih spojin iz cementnih peči na alternativna goriva – TESSA; (iii) ENK5-CT99-0002 o protipožarni koroziji v komunalnih kotlih na premog – CORROSION; in (iv) ENK5-CT99-0025 o vizualnem zaznavanju V za optimiziran nadzor nad delovanjem gorilnikov in izboljšano življenjsko dobo rastlin – VISCON.

(2) Pogodbena obdobja so bila naslednja: ENDASH od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001; TESSA od 1. junija 1998 do 30. novembra 2000; KOROZIJA od 1. maja 2000 do 30. aprila 2003; in VISCON od 1. aprila do 31. marca 2003.

(3) Glej opombo 1.

(4) LF je bil član mednarodne revizijske mreže I/A, s katero je Komisija takrat imela okvirno pogodbo. V ta namen je bil julija 2002 s tem podjetjem sklenjen poseben sporazum.

(5) Revizijsko poročilo, str. 7 (oddelek 4.1).

(6) Zlasti elektronska sporočila z dne 5. septembra, 24. septembra, 8. oktobra in 27. novembra 2002 ter dopisi z dne 27. novembra 2002, 13. januarja, 30. januarja in 4. marca 2003.

(7) Glej revizijsko poročilo, str. 71–73 (dopis pritožnika z dne 30. julija 2003) in str. 74 (odgovor družbe Littlejohn Frasier z dne 3. septembra 2003).