Strasbourg, 4. junija 2007

Spoštovani gospod X,

decembra 2004 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Evropski komisiji v zvezi z njeno odločitvijo, da ne podaljša vaše pogodbe pomožnega uslužbenca.

Dne 4. februarja 2005 so vas moje službe poklicale, da bi vas vprašale, ali ste prejeli odgovor Komisije na vaš dopis z dne 7. oktobra 2004, naveden v vaši pritožbi. Istega dne ste mi po telefaksu poslali odgovor Komisije z dne 21. decembra 2004.

februarja 2005 sem pritožbo posredoval predsedniku Komisije.

Dne 2. junija 2005 ste zahtevali informacije o poteku vaše pritožbe. Med telefonskim pogovorom 14. junija 2005 so vas moje službe obvestile, da mnenje Komisije še ni bilo prejeto.

Komisija je svoje mnenje poslala 20. junija 2005. Dne 21. junija 2005 sem vam ga poslal z vabilom, da do 31. julija 2005 predložite svoje pripombe.

Dne 20. julija 2005 ste zaprosili za podaljšanje roka za predložitev pripomb do 31. avgusta 2005. Dne 21. julija 2005 ste po telefonu poklicali moje službe, da bi potrdili, da bodo vaše pripombe odložene. Dne 3. avgusta 2005 ste mi poslali svoje pripombe na mnenje Komisije.

Dne 13. februarja 2006 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo. Komisija je svoj odgovor poslala 10. maja 2006. Dne 12. maja 2006 sem vam poslal odgovor Komisije s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 23. junija 2006.

V elektronskem sporočilu z dne 3. avgusta 2006 ste zahtevali informacije o stanju obravnave vaše pritožbe. Dne 13. septembra 2006 sem vam odgovoril, da boste o naslednjem koraku v okviru vaše pritožbe obveščeni čim prej in najpozneje do 31. oktobra 2006.

oktobra 2006 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo. Komisija mi je svoj odgovor poslala 23. novembra 2006. Dne 5. decembra 2006 sem vam poslal ta odgovor in vas pozval, da do 31. decembra 2006 predložite svoje pripombe.

Z elektronsko pošto z dne 13. decembra 2006 ste zaprosili za podaljšanje roka za predložitev pripomb. Z dopisom z dne 20. decembra 2006 sem vas obvestil, da sem se odločil ugoditi vaši prošnji. Dne 11. januarja 2007 ste mi poslali svoje pripombe.

Pišem vam, da vas obvestim o rezultatih preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnik, invalid, je delal s krajšim delovnim časom kot pomožni uslužbenec pri Evropski komisiji od 16. oktobra 2001 do 15. septembra 2004.

Leta 2004 je Urad Komisije za infrastrukturo in logistiko v Luxembourgu organiziral razgovore za zaposlitev pogodbenih uslužbencev za prehodno obdobje 2004–2006. Pritožnik je uspešno opravil teste in njegovo ime je bilo uvrščeno na rezervni seznam primernih kandidatov.

Komisija je 14. septembra 2004 pritožnika obvestila, da njegova pogodba ni bila podaljšana na podlagi novega statusa pogodbenega uslužbenca. Pritožnik je menil, da se je Komisija nepošteno odločila, da njegove pogodbe ne bo podaljšala. Menil je, da je bil žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti, ker je menil, da je bilo vsem njegovim sodelavcem ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca. Pritožnik je zato trdil, da je bil kršen člen 4(4) Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi invalidnosti.

Pritožnik je 7. oktobra 2004 pisal odgovornemu vodji enote direktorata za kadrovske zadeve, statut in socialno politiko Urada za infrastrukturo in logistiko, v katerem se je uradno pritožil zoper odločitev Komisije, da njegove pogodbe ne podaljša.

Pritožnik je v svoji pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic z dne 20. decembra 2004 navedel naslednje trditve:

1. Komisija naj bi se neupravičeno odločila, da njegove pogodbe ne bo podaljšala.
2. Bil je žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti, ker je bilo vsem njegovim sodelavcem ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca.

Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija podaljšati njegovo pogodbo ali mu ponuditi delovno mesto pogodbenega uslužbenca.

Pritožnik je nato obvestil varuha človekovih pravic, da je v svojem odgovoru z dne 21. decembra 2004 na pritožnikov dopis z dne 7. oktobra 2004 pristojni vodja enote poudaril, da bo preučil možnosti, da bi mu ponudil delovno mesto. Vodja enote je dodal, da je brez uspeha stopil v stik z več službami, za katere je verjetno, da bodo zaposlile pritožnika. Nadalje je navedel, da pritožnikov nekdanji pomožni status in njegov uspeh na preizkusih za pogodbene uslužbence ne pomenita, da ima samodejno pravico, da se mu ponudi pogodba pogodbenega uslužbenca.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Mnenje Komisije o pritožbi je bilo, če povzamemo, naslednje:

V zvezi s prvo trditvijo pritožnika se je Komisija sklicevala na sodno prakso sodišč Skupnosti, v skladu s katero:

"[p]ogodba o zaposlitvi pomožnega uslužbenca v smislu pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti je časovno negotova, saj se lahko uporablja le za začasno nadomeščanje ali za opravljanje začasnih upravnih nalog, ki zadovoljujejo nujno potrebo ali niso jasno opredeljene. Ker je namen teh pogojev za zaposlitev urediti, da občasni uslužbenci opravljajo naloge, ki so po svoji naravi ali zaradi odsotnosti nosilca delovnega mesta negotove, je jasno, da takih pogojev ni mogoče zmotno uporabiti za to, da bi se takemu osebju za daljše obdobje dodelile stalne naloge.

Pogodba pritožnika ni bila podaljšana iz dveh razlogov. Prvič, delovno mesto v oddelku, v katerem je pritožnik delal, je bilo ukinjeno zaradi racionalizacije delovne obremenitve v službi in ukinitve nekaterih dejavnosti. Drugič, pritožnik ni bil motiviran in je imel odnos, ki ni bil združljiv s timskim delom, zaradi česar ga Komisija ni mogla premestiti v drugo službo. V dopisu z dne 8. junija 2004 je odgovorni vodja enote pritožnika jasno obvestil, da je bila sprememba njegovih nalog, do katere je prišlo v tistem času, posledica njegovega neprimernega poklicnega ravnanja. V tem dopisu je vodja enote pritožnika nadalje pozval, naj si ustrezno prizadeva za opravljanje svojih novih nalog ter po potrebi prosi svoje nadrejene in sodelavce za pomoč in informacije.

V zvezi z drugo trditvijo je pritožnik napačno navedel, da je bilo vsem njegovim sodelavcem po uspešno opravljenem izbirnem postopku ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca. Dva druga kolega, katerih imeni sta bili uvrščeni na isti rezervni seznam kot ime pritožnika, nista bila zaposlena kot pogodbena uslužbenca. Poleg tega je Komisija v dopisu z dne 10. maja 2004 pritožnika jasno obvestila, da dejstvo, da je bilo njegovo ime uvrščeno na rezervni seznam, ne daje samodejne pravice do zaposlitve kot pogodbeni uslužbenec. Pritožnik v pritožbi varuhu človekovih pravic ni omenil posebne pozornosti, ki jo je prejel od vodstvenega osebja, ki je bila posledica njegove znane invalidnosti, takoj ko je prispel na Komisijo in v treh letih, ko je delal zanjo.

Kandidati, katerih imena so bila uvrščena na rezervni seznam, so opravili zdravniški pregled zaradi morebitne zaposlitve. Po zdravniškem pregledu je bila pritožnikova sposobnost za delovno mesto pogodbenega uslužbenca ugotovljena z zadržkom. Po mnenju Komisije je bila pritožnikova invalidnost zdravstveni službi že znana, saj je za Komisijo delal dve leti in enajst mesecev. Edina posledica obvestila o sposobnosti z rezervo je bila finančna, in sicer omejitev finančne odgovornosti Komisije v primeru invalidnosti in smrti ter tudi v zvezi s socialno varnostjo.

V vsakem primeru je bilo ime pritožnika uvrščeno na rezervni seznam in je bilo še vedno na njem. Pritožniku ni bilo ponujeno delovno mesto, ker v Uradu Komisije za infrastrukturo in logistiko ni bilo na voljo nobenega delovnega mesta, ki bi ustrezalo njegovemu strokovnemu znanju. Kot je že omenil v dopisu z dne 21. decembra 2004, se je odgovorni vodja enote dejansko brez uspeha obrnil na več služb, ki bi verjetno najele pritožnika. Če je služba nameravala najeti pogodbenega uslužbenca s pritožnikovim profilom, se je odgovorni vodja enote zavezal, da bo zadevno službo obvestil, da je pritožnik uspešno opravil izbirni postopek, ki ga je organiziral Urad za infrastrukturo in logistiko.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in v povzetku navedel naslednje dodatne pripombe:

Komisija je v dopisu z dne 8. junija 2004 dejansko navedla, da „ta sprememba nalog upošteva neustrezno poklicno ravnanje v oddelku ‚Uporabniki, razvrščanje in pošta (…)‘“(2). Po mnenju pritožnika se ta izjava ni nanašala nanj osebno, ampak na vse uslužbence zadevnega oddelka. Kljub tej izjavi je bila kolegom pritožnika, ki so opravljali enako dolgo poklicno dejavnost v zadevnem oddelku in so uspešno opravili izbirni postopek, ponujena pogodba.

Poleg tega pred izjavo Komisije o neustreznem poklicnem ravnanju pritožnika ni bilo podobnega obvestila niti mu ni sledilo. Pritožnik ni nikoli prejel nobenega pisnega obvestila v zvezi s to negativno izjavo o svojih poklicnih znanjih in spretnostih.

Komisija je napačno navedla, da pritožnik ni omenil posebne pozornosti, ki jo je prejel od vodstvenega osebja zaradi svoje znane invalidnosti. Po dopisu Komisije z dne 8. junija 2004 je bil pritožnik premeščen v službo „Y“, v kateri delovni pogoji niso bili prilagojeni njegovi invalidnosti. Tik pred odločitvijo Komisije, da ga premesti v službo „Y“, je zahteval, da mu nadrejeni dodeli preproste upravne naloge v delovnem okolju, prilagojenem njegovi invalidnosti in poklicnim izkušnjam. Vendar se o delovnih pogojih njegovega novega delovnega mesta nista dogovorila niti on niti zdravstvena služba, ki poleg tega o njih ni bila nikoli obveščena.

Komisija v svojem mnenju ni omenila svojega dopisa z dne 29. julija 2004, v katerem je Generalni direktorat Komisije za kadrovske zadeve in administracijo pritožnika obvestil, da je bil sprožen upravni postopek za njegovo zaposlitev kot pogodbenega uslužbenca in da je uradni zdravnik institucije opravil zdravniški pregled, da bi preveril, ali pritožnik izpolnjuje pogoje glede fizične sposobnosti, ki se zahtevajo za delovno mesto pogodbenega uslužbenca. Po mnenju pritožnika je Komisija torej pokazala svojo trdno namero, da ga zaposli kot pogodbenega uslužbenca.

Nadaljnje poizvedbe
Prva zahteva za informacije, naslovljena na Evropsko komisijo

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic je zato Komisijo pozval, naj mu posreduje informacije o naslednjih točkah:

Komisija je v svojem mnenju navedla, da je bil eden od razlogov za nepodaljšanje pritožnikove pogodbe, da pritožnik ni bil motiviran in da je imel odnos, ki ni bil združljiv s timskim delom. Ali lahko Komisija pojasni, na kakšni podlagi je oblikovala to stališče?

(2) Zdi se, da je Komisija v dopisu z dne 21. decembra 2004 pritožnika obvestila, da bo preučila možnosti, da mu ponudi delovno mesto. Komisija je v svojem mnenju nadalje navedla, da je brez uspeha stopila v stik z več službami, za katere je verjetno, da bodo zaposlile pritožnika. Ali lahko Komisija pojasni, zakaj so bile te informacije dane in zakaj so bili ti ukrepi sprejeti, čeprav je menila, da pritožnik ni bil motiviran in da je imel odnos, ki ni bil združljiv s timskim delom?“

Odgovor Komisije

Komisija je v repliki povzela te izjave:

(1) V zvezi z vprašanjem, povezanim s pritožnikovim pomanjkanjem motivacije, je Komisija opozorila, da so bile pritožniku 10. maja 2004 z njegovim soglasjem dodeljene nove naloge v službi „Y“. Ta sprememba nalog je bila posledica njegovega neustreznega poklicnega ravnanja v oddelku „Uporabniki, razvrščanje in pošta“ in je bila izvedena na njegovo zahtevo za spremembo njegovih nalog. Poleg razgovora z dne 10. maja 2004 sta bila 16. marca in 1. aprila 2004 organizirana tudi predhodna razgovora, na katerih je pristojni vodja oddelka pritožnika spodbudil, naj izboljša opravljanje svojih nalog. Iz istega razloga in po mnenju Komisije brez rezultata je bil 4. junija 2004 organiziran še en razgovor.

Kar zadeva vprašanje v zvezi s stališčem, da odnos pritožnika ni združljiv s timskim delom, so se razgovori, organizirani med odgovornim vodjo enote in pritožnikom, nanašali na potrebo, da slednji izboljša opravljanje svojih nalog in točnost.

(2) Drugo vprašanje se je nanašalo na dva različna vidika: na eni strani nepodaljšanje pritožnikove pomožne pogodbe in na drugi strani dejstvo, da pritožniku po uspešno opravljenih izbirnih preizkusih ni bilo ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca.

Kot je bilo navedeno že v prvem mnenju Komisije z dne 16. junija 2005, pritožnikova pogodba ni bila podaljšana zaradi pomanjkanja motivacije in njegovega odnosa, ki nista združljiva s timskim delom.

Namen dopisa z dne 21. decembra 2004, ki ga je napisal pristojni vodja enote, je bil sporočiti njegovo pripravljenost, da pritožnika ne izključi iz možnosti obravnave, če bi bilo na voljo delovno mesto, ki ustreza njegovemu profilu.

Ta pristop se je nanašal le na izbirni postopek za delovno mesto pogodbenega uslužbenca in ni vseboval nobene ocene – pozitivne ali negativne – prijave pritožnika.

Nadaljnje pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih nadaljnjih pripombah vztrajal pri svoji trditvi, da je bil žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti. Ponovil je, da ni nobenega pisnega dokumenta, na katerem bi Komisija utemeljila svojo izjavo v zvezi z njegovim domnevnim neustreznim poklicnim ravnanjem v službi .. Pritožnik se je nadalje spraševal, zakaj so mu, če je bilo njegovo poklicno ravnanje neustrezno, kot je navedla Komisija, ponudili več podaljšanj pogodbe do septembra 2004.

Druga zahteva za informacije, naslovljena na Komisijo

Varuh človekovih pravic je 10. oktobra 2006 Komisijo zaprosil, naj mu posreduje informacije o naslednjih točkah:

"V obvestilu, priloženem njegovi prvotni pritožbi z dne 20. decembra 2004 (priloga "F"), je pritožnik podal naslednje izjave (poudarek dodan):

(…) Le 16/12/2002 ou vers cette date, une crise survient obesek mon service. Le Service médical est requis et me prend en charge pour un repos dans leurs locaux. (…) Le chef vient me trouver en se fâchant car j’ai été inconscient et cette situation aurait pu lui coûter sa place. (…)

(…) Malgré ma volonté de trouver une autre place que j’avais expliquée à mon H.o.U et suite à la note du 8.6, je me trouve actuellement au JMO -1 dans le service […]. J’ai informé le Service médical et j’ai demandé si avec la maladie de […], il n’y avait pas de problème (les poussières et les cartouches d’encre).

Le H.o.U. est descendu le 6.8, fâché, en précisant qu’il en avait marre de moi et il m’a reproché ce qui suit:

1) je ne dois pas aller me plaindre au Service Médical,

2) je fais trop de fautes dans mon travail,

3) je signe mon entrée à des moments non corrects,

4) mes collègues ne voulaient plus travailler avec moi (depuis le 10.10.2002, j’étais seul au JMO 1 et depuis le 10.6.2004 avec Mr.X.)

Le même jour, j’ai reçu ma lettre de renvoi.

Ali lahko Komisija predloži pripombe glede podčrtanih delov zgornjega obvestila in njihovega morebitnega pomena za to pritožbo?

Odgovor Komisije

Komisija je v odgovoru navedla, da dejanske navedbe pritožnika v obvestilu, priloženem njegovi pritožbi, ne ustrezajo resničnosti. Komisija je uradnike, vpletene v te izjave, pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z njimi. Uradniki so izjave pritožnika uradno izpodbijali.

V zvezi s prvo izjavo pritožnika: „(…) Le chef vient me trouver en se fâchant car j’ai été inconscient et cette situation aurait pu lui coûter sa place. (…)“, je pritožnikov nadrejeni, ki je bil vodja enote oddelka „Ushers“, to nedvoumno zanikal. Nasprotno, nadrejeni pritožnika je navedel, da je pritožnika vedno skrbel, ko je delal v njegovi enoti.

V zvezi z nadaljnjo izjavo pritožnika „Le H.o.U. est descendu le 6.8, fâché, en précisant qu’il en avait marre de moi et il m’a reproché ce qui suit (…)“ je zadevni uradnik zanikal, da je bil vznemirjen, in poudaril, da je, kolikor se je spomnil razgovora, na katerega se je skliceval pritožnik, potekal v navzočnosti drugih oseb. Ta uradnik je poudaril, da ga je v nasprotju s tem, kar je pritožnik zatrjeval v svojem obvestilu, vedno pozval, naj v primeru kakršnih koli pomislekov v zvezi z njegovo boleznijo pokliče zdravstveno službo.

Kar zadeva pritožnikovo izjavo v zvezi z njegovim domnevnim „lettre de renvoi“, je Komisija poudarila, da je bil pritožnik s tem dopisom zgolj obveščen, da bo njegova pogodba prenehala veljati 15. septembra 2004. Po mnenju Komisije tega dopisa ni mogoče šteti za dopis o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Nadaljnje pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih nadaljnjih pripombah priznal, da Komisiji ni bilo treba podaljšati pogodbe pomožnega uslužbenca. Vendar je ponovil svojo trditev, da je bila njegova pogodba devetkrat podaljšana in da je bil žrtev diskriminacije v primerjavi s sodelavci, ki jim je bila ponujena nova pogodba in ki so opravili iste izbirne preizkuse. Pritožnik se je skliceval na Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (3) ter na sodbo Sodišča v zadevi C-53/04 (4). Glede na navedeno pritožnik meni, da Komisija ni dokazala, da ni bil žrtev diskriminacije, ko se je odločila, da mu ne bo ponudila delovnega mesta pogodbenega uslužbenca. Poudaril je, da ni bil deležen nobene zaščite v zvezi s svojo invalidnostjo in da bi bilo treba njegovo pogodbo o zaposlitvi za določen čas spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic.

ODLOČBA

1 Obseg preiskave varuha človekovih pravic

1.1 Pritožnik, invalid, je delal s krajšim delovnim časom kot pomožni uslužbenec pri Evropski komisiji od 16. oktobra 2001 do 15. septembra 2004. Leta 2004 je Urad Komisije za infrastrukturo in logistiko v Luxembourgu organiziral razgovore za zaposlitev pogodbenih uslužbencev za prehodno obdobje 2004–2006. Pritožnik je uspešno opravil preizkuse in njegovo ime je bilo uvrščeno na seznam primernih uspešnih kandidatov. Komisija je 14. septembra 2004 pritožnika obvestila, da njegova pogodba ni bila podaljšana na podlagi novega statusa pogodbenega uslužbenca. Pritožnik je v pritožbi evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da se je Komisija neupravičeno odločila, da ne bo podaljšala njegove pogodbe, in da je bil žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti, ker je bilo vsem njegovim sodelavcem ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca. Trdil je, da bi morala Komisija podaljšati njegovo pogodbo ali mu ponuditi delovno mesto pogodbenega uslužbenca.

1.2 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svojih pripombah na mnenje Komisije izpostavil dodatna vprašanja, ki niso bila vključena v prvotno pritožbo. Pritožnik je navedel, da je bil junija 2004 premeščen v drugo službo, čeprav tamkajšnji delovni pogoji niso bili prilagojeni njegovi invalidnosti in zdravstvena služba Komisije z njimi ni bila seznanjena niti se z njimi ni strinjala.

1.3 Varuh meni, da pritožnik s tem, ko je izpostavil ta vprašanja, ni nameraval predložiti nadaljnjih obtožb. V vsakem primeru člen 2(8) statuta varuha človekovih pravic določa, da „pri varuhu človekovih pravic ni mogoče vložiti pritožbe v zvezi z delovnimi odnosi med institucijami in organi Skupnosti ter njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, razen če zadevna oseba ni izkoristila vseh možnosti za vložitev notranjih upravnih zahtev in pritožb, zlasti postopkov iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov [...]“. Člen 90 Kadrovskih predpisov se za pomožne uslužbence uporablja na podlagi člena 73 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti. Glede na to, da pritožnik teh vprašanj ni predhodno izpostavil Komisiji, varuh človekovih pravic ne bi mogel obravnavati nobenih trditev v zvezi s temi vprašanji, dokler pritožnik ne dokaže, da je izčrpal notranja pravna sredstva, ki so mu na voljo v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev.

2 Domnevno nepoštena odločitev Komisije, da ne podaljša pritožnikove pogodbe

2.1 Pritožnik je trdil, da se je Komisija neupravičeno odločila, da njegove pogodbe ne bo podaljšala (5).

2.2 Komisija se je v svojem mnenju sklicevala na sodno prakso sodišč Skupnosti, v skladu s katero "je za pogodbo o zaposlitvi pomožnega uslužbenca v smislu pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti značilna časovna negotovost, saj se lahko uporablja le za začasno nadomeščanje ali za opravljanje začasnih upravnih nalog, ki zadovoljujejo nujno potrebo ali niso jasno opredeljene. Ker je namen teh pogojev zaposlitve urediti, da občasni uslužbenci opravljajo naloge, ki so po svoji naravi ali zaradi odsotnosti nosilca delovnega mesta negotove, je jasno, da takih pogojev ni mogoče zmotno uporabiti za to, da bi se takemu osebju za daljše obdobje dodelile stalne naloge.“

Komisija je nadalje navedla, da pritožnikova pogodba ni bila podaljšana iz dveh razlogov. Prvič, delovno mesto v oddelku, v katerem je pritožnik delal, je bilo ukinjeno zaradi racionalizacije delovne obremenitve v službi in ukinitve nekaterih dejavnosti. Drugi razlog je bil, da pritožnik ni bil motiviran in je imel odnos, ki ni bil združljiv s timskim delom, zaradi česar ga Komisija ni mogla premestiti v drugo službo.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da je Komisija v dopisu z dne 8. junija 2004 navedla, da "[t]a sprememba nalog upošteva neustrezno poklicno ravnanje v oddelku "Uporabniki, razvrščanje in pošta (…)".(6) Po mnenju pritožnika ta izjava ne velja zanj osebno, ampak za vse zaposlene v ustreznem oddelku. Pritožnik je nadalje trdil, da pred izjavo Komisije in po njej nikoli ni bilo podobnega obvestila in da nikoli ni prejel nobenega pisnega obvestila v zvezi s to negativno izjavo, ki bi se nanašala na njegovo strokovno usposobljenost.

2.4 Po preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika je varuh človekovih pravic Komisijo pozval, naj mu posreduje dodatne informacije o dveh točkah. Prvič, Komisijo je vprašal, na kakšni podlagi je oblikovala svoje stališče, da pritožnik ni bil motiviran in da je imel odnos, ki ni bil združljiv s timskim delom. Drugič, Komisijo je prosil, naj pojasni, zakaj ga je v dopisu z dne 21. decembra 2004 obvestila, da bo preučila možnosti, da bi mu ponudila delovno mesto, če bi menila, da pritožnik ni motiviran in da ima odnos, ki ni združljiv s timskim delom, in se je obrnila na več služb, ki bi pritožnika verjetno najele.

2.5 Komisija je v odgovoru povzela, da so bile pritožniku 10. maja 2004 z njegovim soglasjem dodeljene nove naloge v službi "Y". Po mnenju Komisije je bila ta sprememba nalog posledica njegovega neustreznega poklicnega ravnanja v oddelku „Uporabniki, razvrščanje in pošta“ in je bila izvedena na zahtevo pritožnika za spremembo njegovih nalog. Po mnenju Komisije so se razgovori, organizirani med odgovornim vodjo enote in pritožnikom, nanašali na potrebo, da slednji izboljša opravljanje svojih nalog in točnost. Komisija je nazadnje poudarila, da je bil dopis z dne 21. decembra 2004, ki ga je napisal odgovorni vodja enote, namenjen izražanju njegove pripravljenosti, da pritožnika ne izključi iz možnosti obravnave, če bi bilo na voljo delovno mesto, ki ustreza njegovemu profilu. Po mnenju Komisije se je ta pristop nanašal le na izbirni postopek za delovno mesto pogodbenega uslužbenca in ni vseboval nobene ocene – pozitivne ali negativne – prijave pritožnika.

2.6 Pritožnik je v svojih nadaljnjih pripombah ponovil svoje stališče, da ni bilo nobenega pisnega dokumenta, na katerem bi Komisija utemeljila svojo izjavo v zvezi z njegovim domnevnim nezadostnim poklicnim ravnanjem.

2.7 Varuh ugotavlja, da v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti kandidati, katerih imena so uvrščena na seznam primernih uspešnih kandidatov, niso pridobili pravice do imenovanja na ustrezno prosto delovno mesto. Sodišče prve stopnje je odločilo, da so "(…) le upravičeni in niso upravičeni do imenovanja"(7). V skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti se to pravilo a fortiori uporablja za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev, saj ima organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, v zvezi s tem širše polje proste presoje pri izbiri kandidatov (8). Varuh nadalje ugotavlja, da je Komisija v svojem pismu z dne 10. maja 2004, s katerim je pritožnika obvestila, da je bilo njegovo ime uvrščeno na rezervni seznam za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev, pritožnika opozorila na dejstvo, da "(…) vaš uspeh v izbirnem postopku ne pomeni nobene obveznosti za zaposlitev s strani Komisije v zvezi s tem".

2.8 V zvezi z obravnavanim primerom varuh ugotavlja, da je pritožnik od 16. oktobra 2001 delal za Komisijo na podlagi pomožne pogodbe, ki je bila večkrat podaljšana. Komisija je 30. aprila 2004 odobrila deveto podaljšanje pritožnikove pogodbe za štiri mesece in pol, to je do 15. septembra 2004. V dopisu z dne 14. septembra 2004 je pristojni vodja enote pritožnika obvestil, da bo njegova pogodba prenehala veljati 15. septembra 2004.

2.9 Varuh človekovih pravic na podlagi zgoraj navedenega sklepa, da je 15. septembra 2004 pritožnikova pomožna pogodba potekla.

2.10 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da so pomožne pogodbe, kot so ugotovila sodišča Skupnosti, časovno negotove. Ob upoštevanju tega dejstva in ker ni bilo posebnih okoliščin, Komisija ni bila dolžna obnoviti pritožnikove pogodbe, čeprav jo je pred tem večkrat podaljšala.

2.11 Komisija je pojasnila, da pritožnikova pogodba ni bila podaljšana iz dveh razlogov, in sicer, da je bilo zadevno delovno mesto ukinjeno in da je pritožnik pokazal pomanjkanje motivacije in odnos, ki nista združljiva s timskim delom. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni izpodbijal prvega razloga, ki ga je navedla Komisija. Ker pa pritožnik trdi, da je bila odločitev Komisije, da ne podaljša njegove pogodbe, nepravična, varuh človekovih pravic meni, da mora preučiti drugi razlog, na katerega se sklicuje Komisija.

2.12 V zvezi s trditvijo Komisije, da pritožnik ni bil motiviran in je imel odnos, ki ni bil združljiv s timskim delom, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija organizirala več razgovorov s pritožnikom (16. marca, 1. aprila in 4. junija 2004), v katerih ga je spodbudila, naj izboljša opravljanje svojih nalog in točnost. Pritožnik tega ni izpodbijal.

2.13 Poleg tega je Komisija v svojem dopisu z dne 8. junija 2004 podala pripombe, ki so pokazale, da ni popolnoma zadovoljna z uspešnostjo pritožnika, in ga ponovno pozvala, naj si prizadeva za izboljšanje. V tem dopisu je Komisija natančneje navedla naslednje:

„Po naših razgovorih z dne 10. maja in 4. junija 2004 vam potrjujem, da bo vaše delovno mesto odslej obsegalo naslednje naloge: (…)

(...) Ta sprememba nalog upošteva neustrezno strokovno ravnanje v oddelku "Uporabniki, razvrščanje in pošta ´" ter željo, da bi opravljali preproste upravne naloge. Vabim vas, da si po najboljših močeh prizadevate za zadovoljivo izvajanje novih nalog ter sodelavce in nadrejene prosite za pomoč in informacije, za katere menite, da jih potrebujete. Želim vam veliko uspeha pri vašem novem delovnem mestu"(9).

Varuh meni, da čeprav ni povsem izključil, da bi se lahko sklicevanje na „neustreznosti v oddelku „Uporabniki, razvrščanje in pošta““nanašalo tudi na druge osebe, je jasno, da je bilo mišljeno tudi kot pripomba na pritožnikovo delo.

2.14 V zvezi s trditvijo pritožnika, da pred izjavo Komisije nikoli ni bilo podobnega obvestila ali po njej in da ni nikoli prejel nobenih pisnih pripomb, ki bi izražale negativno oceno njegovega dela, varuh človekovih pravic ugotavlja, da iz razgovorov, ki jih je Komisija organizirala s pritožnikom 16. marca, 1. aprila in 4. junija 2004, izhaja, da so mu bila negativna stališča o uspešnosti in odnosu pritožnika že ustno posredovana. Kot je navedeno zgoraj, pritožnik temu ni nasprotoval. V teh okoliščinah dejstvo, da pritožnik ni bil pisno obveščen o teh ocenah, ni pomembno za namene te preiskave.

2.15 V zvezi s pismom pristojnega vodje enote z dne 21. decembra 2004 varuh človekovih pravic ugotavlja, da se to pismo glasi:

„Dobro se zavedam vašega položaja in sem imel stike s tistimi službami, ki bi vam lahko ponudile delovno mesto pogodbenega uslužbenca, vendar brez uspeha.

Razumem vaše razočaranje, ker vam ni bilo ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca, vendar lahko samo potrdim, da vam niti vaš prejšnji status pomožnega uslužbenca z določeno pogodbo o trajanju niti vaš uspeh v izbirnem postopku za zaposlitev pogodbenega uslužbenca ne dajeta pravice, da bi vam bila samodejno ponujena pogodba pogodbenega uslužbenca.

Zagotavljam vam, da vas bom v primeru, da namerava služba zaposliti osebo z vašim profilom, brez oklevanja obvestil, da ste uspešno opravili izbirni postopek, ki ga organizira OIL (10).

2.16 Varuh človekovih pravic meni, da se zdijo pojasnila v zvezi s tem dopisom, ki jih je Komisija podala v odgovorih na zahteve po dodatnih informacijah, in zlasti njena izjava, da je bil namen tega dopisa pokazati pripravljenost pristojnega vodje enote, da pritožnika ne izključi iz možnosti obravnave, če bi bilo na voljo delovno mesto, ki ustreza njegovemu profilu, razumna. Zadevni dopis ne vsebuje izjave, da je pritožnik pri svojem delu izpolnil vsa pričakovanja Komisije.

2.17 Pritožnik se je skliceval tudi na dejstvo, da je Komisija devetkrat podaljšala njegovo pogodbo pomožnega uslužbenca. Varuh človekovih pravic se strinja, da se odločitev o podaljšanju pogodbe o zaposlitvi običajno ne sprejme, razen če je delodajalec zadovoljen z delom zaposlenega. Vendar, kot je navedeno zgoraj, pritožnik ne zanika, da mu je bilo na razgovorih 16. marca, 1. aprila in 4. junija 2004 rečeno, da mora izboljšati svojo uspešnost. Zdi se, da je Komisija zadnje podaljšanje pritožnikove pogodbe odobrila 30. aprila 2004. V teh okoliščinah to zadnje podaljšanje ne dokazuje, da je bila Komisija zadovoljna z delom pritožnika. Nasprotno, mogoče ga je razlagati tudi v smislu, da je bila Komisija, čeprav ni bila zadovoljna z uspešnostjo pritožnika, le pripravljena slednjemu dati dodatno priložnost za izboljšanje njegove uspešnosti.

2.18 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svoje trditve, da se je Komisija nepravično odločila, da njegove pogodbe ne bo podaljšala. Varuh zato v zvezi s to trditvijo ne ugotavlja nepravilnosti s strani Komisije.

3 Očitek, da je bil pritožnik žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti

3.1 Pritožnik je trdil, da je bil žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti, ker je bilo vsem njegovim sodelavcem ponujeno delovno mesto pogodbenega uslužbenca.

3.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da dva druga kolega, ki sta bila uvrščena na isti rezervni seznam kot pritožnik, nista bila zaposlena kot pogodbena uslužbenca. V zvezi z dejstvom, da je bila po zdravniškem pregledu kandidatov pritožnikova sposobnost za delovno mesto pogodbenega uslužbenca odobrena le z rezervo, je Komisija poudarila, da je bila pritožnikova invalidnost zdravstveni službi Komisije že znana, ker je za Komisijo delal dve leti in enajst mesecev. Komisija je trdila, da je bila edina posledica obvestila o sposobnosti z rezervo finančna, in sicer omejitev finančne odgovornosti Komisije v primerih invalidnosti in smrti ter tudi v zvezi s socialno varnostjo. Poudarila je, da je bilo pritožnikovo ime v vsakem primeru uvrščeno na rezervni seznam in je še vedno na njem. Komisija je pojasnila, da pritožniku ni bilo ponujeno delovno mesto, ker v Uradu Komisije za infrastrukturo in logistiko ni bilo na voljo nobenega delovnega mesta, ki bi ustrezalo njegovemu strokovnemu znanju.

3.3 Varuh opozarja, da je načelo nediskriminacije in enakega obravnavanja temeljno načelo prava Skupnosti, določeno v členu 13 Pogodbe ES in členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To načelo je ponovno poudarjeno v členu 1d(1) Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim je „prepovedana vsakršna diskriminacija na kakršni koli podlagi, kot je (...) invalidnost (...). (...)" V skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti(11) načelo enakega obravnavanja ali prepovedi diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno, torej če temelji na objektivnih merilih.

3.4 V obravnavanem primeru varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Urad za infrastrukturo in logistiko organiziral razgovore za zaposlitev pogodbenih uslužbencev. Po teh razgovorih je bil pritožnik vključen na ustrezni rezervni seznam. Varuh meni, da zgolj dejstvo, da pritožniku ni bilo ponujeno delovno mesto, samo po sebi in brez kakršnega koli drugega elementa ne more biti dokaz morebitne diskriminacije. Opozoriti je treba tudi, da pritožnikova prikrajšanost Komisiji ni preprečila, da bi mu leta 2001 ponudila pogodbo in jo večkrat podaljšala. Najpomembneje je, da je Komisija poudarila, ne da bi ji pritožnik nasprotoval, da tudi dva druga nagrajenca, katerih imena so bila na istem rezervnem seznamu, nista prejela ponudbe za pogodbo pogodbenega uslužbenca.

3.5 V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic sklenil, da ni dokazov prima facie o diskriminaciji. Varuh človekovih pravic pa je ugotovil, da je pritožnik skupaj s svojo pritožbo predložil obvestilo z dne 20. decembra 2004, katerega vsebina je kazala na to, da je bila pritožnikova invalidnost morda eden od razlogov, da njegova pogodba ni bila podaljšana. Komisija tega dopisa po njenem mnenju ni obravnavala. Glede na resnost pritožnikove trditve je varuh človekovih pravic menil, da je treba obravnavati vsebino navedenega obvestila. Varuh človekovih pravic je zato 10. oktobra 2006 zaprosil Komisijo, naj mu predloži svoja stališča o pomembnih vprašanjih, navedenih v obvestilu z dne 20. decembra 2004.

3.6 Komisija je v odgovoru navedla, da dejanske navedbe pritožnika v obvestilu, priloženem njegovi pritožbi, ne ustrezajo resničnosti. Komisija je uradnike, na katere se te izjave nanašajo, pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z njimi. Po navedbah Komisije so ti uradniki uradno izpodbijali izjave pritožnika.

3.7 Pritožnik je v svojih pripombah na ta odgovor priznal, da Komisija ni bila dolžna podaljšati pogodbe pomožnega uslužbenca. Vendar se je skliceval na Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, ter na sodbo Sodišča v zadevi C-53/04. Po mnenju pritožnika Komisija ni dokazala, da ni bil žrtev diskriminacije, ko se je odločila, da mu ne bo ponudila delovnega mesta pogodbenega uslužbenca. Trdil je, da ni bil deležen nobene zaščite v zvezi s svojo invalidnostjo in da bi bilo treba njegovo pogodbo o zaposlitvi za določen čas spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic.

3.8 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni komentiral odgovora Komisije v zvezi z dejstvom, da po mnenju Komisije izjave, ki jih je podal v svojem obvestilu z dne 20. decembra 2004, ne ustrezajo resničnosti. Prav tako pritožnik ni predložil nobenih dodatnih dokazov v podporo svojemu stališču, da je prišlo do diskriminacije. Varuh meni, da niti Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 niti sodba Sodišča v zadevi C-53/04 v tem okviru nista pomembni. Direktiva in sodba se nanašata na vprašanje, ali lahko veriženje kratkoročnih pogodb privede do vzpostavitve trajnega delovnega razmerja. Vendar je to vprašanje, ki ga pritožnik v tej zadevi ni izpostavil niti v svojih stališčih Komisiji niti v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic. V vsakem primeru se zdi, da niti direktiva niti sodba ne kažeta na to, da bi moral v primeru trditve o diskriminaciji zaradi invalidnosti dokazno breme vedno nositi delodajalec.

3.9 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svoje trditve, da je bil žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti.

3.10 Na podlagi zgoraj navedenega varuh človekovih pravic v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti.

4 Trditve pritožnika

4.1 Pritožnik je zahteval, naj Komisija podaljša njegovo pogodbo ali mu ponudi delovno mesto pogodbenega uslužbenca.

4.2 Komisija ni podala nobene izjave o trditvah pritožnika.

4.3 Glede na svoje ugotovitve iz točk 2.18 in 3.10 varuh človekovih pravic meni, da morajo biti te trditve neuspešne.

5 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Zadeva 43/84, Maag proti Komisiji, Recueil 1985, str. 2581.

(2) Prevod službe varuha človekovih pravic iz francoske izvirne različice: "Ce changement de travail tient compte de l'insuffisance des prestations à la section "Huissiers, Tri Courrier" (…)".

(3) UL 1999, L 175, str. 43.

(4) Zadeva C-53/04, Marrosu in Sardino, ZOdl. 2006, str. I-7213.

(5) Varuh človekovih pravic razume, da pritožnik trdi, da se je Komisija nepravično odločila, da ne bo podaljšala njegove pogodbe na podlagi novega statusa pogodbenega uslužbenca.

(6) Prevod službe varuha človekovih pravic iz francoske izvirne različice: "Ce changement de travail tient compte de l'insuffisance des prestations à la section "Huissiers, Tri Courrier" (…) " (angleščina).

(7) Glej zadevo T-1/90, Pérez-Mínguez Casariego proti Komisiji, Recueil 1991, str. II-143. Glej tudi člen 30(2) Kadrovskih predpisov, ki določa: „Organ za imenovanja odloči, kateri od teh [ustreznih] kandidatov se imenuje na prosta delovna mesta.“

(8) Glej zadevo T-217/96, Fabert-Goossens proti Komisiji, RecFP, str. I-A-607 in II-1841.

(9) Prevod službe varuha človekovih pravic iz francoske izvirne različice: "Comme suite à nos entretiens des 10 mai et 4 juin 2004, je vous confirme que votre travail comprendra dorénavant les tâches suivantes: (…) Ce changement de travail tient compte de l'insuffisance des prestations à la section "Huissiers, Tri, Courrier" et du souhait que vous avez exprimé, à savoir exécuter des tâches administratives simples. Jevous vabi à faire les efforts nécessaires pour donner satisfaction dans vos nouvelles tâches et à demander à vos collègues et vos supérieurs l'aide et les informations dont vous estimez avoir besoin. Je vous souhaite plein succès dans votre futur travail".

(10) Prevod službe varuha človekovih pravic iz francoske izvirne različice: "(…) je suis bien informé de votre situation et j’ai eu des contacts avec les services susceptibles de pouvoir vous offrir un contrat d’agent contractuel, mais sans résultats. Tout en comprenant votre déception de ne pas voir engager comme agent contractuel, je ne peux que vous confirmer que ni votre statut antérieur d’agent auxiliaire à contrat de durée déterminée ni votre réussite à la sélection pour agents contractuels ne vous ouvre droit à l’octroi automatique d’un contrat d’agent contractuel. Soyez rassuré que si un service cherchait quelqu’un avec votre profil, je n’hésiterai pas lui signaler le fait que vous avez réussi la sélection organisée par l’OIL“.

(11) Glej na primer zadevo T-207/95, Ibarra Gil proti Komisiji, RecFP, str.