Strasbourg, 23. maja 2006

Spoštovani gospod X.,

novembra 2004 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropski urad za izbor osebja (EPSO) v zvezi z vašo izključitvijo iz javnega natečaja COM/A/1/02 in odločitvijo EPSO o vaši pritožbi v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Vašo pritožbo sem prejel 3. decembra 2004.

Pritožbo sem 12. januarja 2005 posredoval direktorju urada EPSO. Komisija in EPSO sta 24. maja 2005 poslala skupno mnenje. Posredoval sem vam ga s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 14. julija 2005.

Dne 21. oktobra 2005 sem vam pisal, da je bila vaša pritožba prenesena na drugega pravnega uradnika in da boste o moji odločitvi glede vaše pritožbe ali o mojih nadaljnjih korakih obveščeni najpozneje do konca novembra 2005.

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in urada EPSO ter vaših pripomb so moje službe predhodno ugotovile, da bi bila v zvezi z enim vidikom vaše pritožbe možna sporazumna rešitev.

novembra 2005 so moje službe stopile v stik z vami po telefonu, da bi ugotovile, ali se strinjate z morebitnim predlogom za sporazumno rešitev v zvezi s tem vidikom vašega primera.

Z elektronsko pošto z dne 16. novembra 2005 ste zavrnili predlog, da bi poskušali najti sporazumno rešitev, ki bi bila omejena na ta vidik pritožbe. V zvezi s tem in drugimi vidiki zadeve ste podali dodatne pripombe.

Zato se je zdelo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Dne 6. decembra 2005 sem urad EPSO zaprosil za dopolnilno mnenje o štirih dodatnih obtožbah in za dodatne informacije.

EPSO je 6. februarja 2006 poslal svoje pripombe, ki sem vam jih posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 14. marca 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Ozadje

Pritožnik se je 11. julija 2003 udeležil pisnega preizkusa javnega natečaja COM/A/1/02, katerega namen je bil sestaviti rezervni seznam upravnih uslužbencev na področju kmetijstva, ribištva in okolja (1). Z dopisom z dne 30. oktobra 2003 je bil obveščen, da ga natečajna komisija ni povabila na ustni preizkus, saj mu je bilo pri pisnem preizkusu (d) dodeljenih 23 točk od 40 in ne 24 ali več, prav tako pa 210 kandidatov z najvišjimi ocenami.

Pritožnik je z dopisom z dne 15. novembra 2003 natečajni komisiji predložil zahtevo za ponovno preučitev svojega testa (d). Navedel je, da njegova ocena ni povezana z njegovo subjektivno oceno uspešnosti na preizkusu, saj ima obsežno znanje s tega področja in obvlada angleščino, ki je njegov drugi jezik. Komisijo je pozval, naj posebno pozornost nameni primerljivosti ocene, dodeljene njegovemu testnemu dokumentu, s tistimi, dodeljenimi kandidatom, ki so pisni preizkus opravljali v drugem jeziku. Poleg tega je prosil za dostop do popravljenega testnega papirja, ocenjevalnih meril za pisni test in statističnih podatkov o ocenah kandidatov, razčlenjenih po jeziku, uporabljenem pri testu. Izjavil je, da želi prejeti te informacije, da bi olajšal morebitno pritožbo varuhu človekovih pravic ali morebitne sodne postopke.

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je 25. novembra 2003 kandidatu poslal kopijo pisnega preizkusa in ocenjevalnega lista, ki ju je izpolnila izbirna komisija. Navedlo je, da je komisija ponovno preučila njegov preizkus in potrdila svojo odločitev, da ga ne pripusti k ustnemu preizkusu.

Pritožnik je 11. decembra 2003 drugič zaprosil za dostop do svojega popravljenega testnega papirja in ocenjevalnih meril, pri čemer je poudaril, da v dopisu EPSO z dne 25. novembra 2003 ni odgovoril na njegova posebna vprašanja niti ni priložil statističnih podatkov, ki jih je zahteval. Poleg tega je pritožnik izpostavil še eno vprašanje. Prvo vprašanje za pisni preizkus (d) je v nemški različici določalo:

„Erläutern Sie das Vorsorgeprinzip im Umweltbereich und nennen Sie zwei konkrete Beispiele für die Anwendung dieses Prinzips. Nehmen Sie persönlich Stellung zu den Vor- und Nachteilen einer Anwendung dieses Prinzips.“

Angleška različica se glasi:

„Pojasnite previdnostno načelo na področju okolja in navedite dva konkretna primera njegove uporabe. Povejte svoje osebno mnenje o prednostih in slabostih uporabe tega načela.“

Ena od pripomb natečajne komisije v zvezi s tem delom preizkusa na pritožnikovem ocenjevalnem listu je bila: „Kandidat ni dokazal širšega znanja z razlago primerov pilotnega projekta [previdnostno načelo]. Komaj zadovoljivo."

Pritožnik je menil, da prvi stavek vprašanja jasno zahteva razlago previdnostnega načela, vendar zahteva le poimenovanje dveh primerov ("nennen"). Po navedbah pritožnika beseda "Nennen" v nemščini ni bila dvoumna. Opazil je, da je očitno izgubil točke samo s poimenovanjem in nepojasnjevanjem primerov, čeprav je strogo sledil navodilom.

EPSO je v dopisu z dne 23. decembra 2003 navedel, da je natečajna komisija preučila točke, ki jih je pritožnik izpostavil v dopisu z dne 11. decembra 2003, ponovno preučila njegov test in potrdila svojo odločitev. Poudaril je, da "informacije iz našega prejšnjega pisma sledijo priporočilom Evropskega varuha človekovih pravic iz njegovega posebnega poročila Evropskemu parlamentu z dne 18. oktobra 1999, zlasti v zvezi z obveznostjo ohranjanja zaupnosti dela natečajne komisije, zlasti kadar gre za primerjalno oceno uspešnosti kandidatov".

Pritožnik je 21. januarja 2004 Komisiji predložil pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Komisija je 25. februarja 2004 pritožnika obvestila, da je pristojna služba njegovo pritožbo evidentirala 13. februarja 2004.

EPSO je o tej pritožbi odločil 11. junija 2004. Istega dne je bila odločba (v francoščini) posredovana pritožniku. Pritožnik je 15. julija 2005 pisal Komisiji in jo opozoril, da še ni prejel prevoda odločbe. Komisija mu je odgovorila, da mu je prevod poslala 13. julija 2005.

EPSO je v svoji odločbi zanikal obstoj napak pri presoji ali v revizijskem postopku. Pod naslovom "Zakon" in z oznako "v uvodu" je podal naslednjo izjavo:

"[...] presoja natečajne komisije pri ocenjevanju sposobnosti kandidatov je lahko predmet nadzora le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo njeno delo (sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. julija 1993 v združenih zadevah Camara Alloisio in drugi proti Komisiji, T-17/90, T-28/91 in T-17/92, Recueil, str. II-841, točka 90)."(2)

Ugotovitev urada EPSO v zvezi z vsebino pritožbe je temeljila na naslednjih premislekih:

„V skladu z besedilom prvega vprašanja so morali kandidati z enakimi izrazi v vseh jezikih opraviti enako nalogo, natečajna komisija pa je morala nato oceniti, v kolikšni meri je kandidat odgovoril dobro ali manj dobro. Izbirne komisije pri tem ocenjevanju ni mogoče nadomestiti. V vsakem primeru je očitno, da so se vsi kandidati soočili z enako "teoretično" alternativo kot pritožnik, in sicer s tem, da so iz besedila prvega vprašanja sklepali o vrsti zahtevanih pojasnil." (poudarek v izvirniku).

Pritožnik je v zvezi s statističnimi informacijami, ki jih je zahteval od urada EPSO, med drugim navedel, „da bi se lahko proučitev takih podatkov štela za koristno, da bi se na primer ocenil učinek napake pri prevodu ali druge napake, odkrite med testi. Ker pa v zadevnem primeru ni bilo take napake, statistični podatki, ki jih je zahteval pritožnik, niso bili zbrani, obstoječi podatki pa so bili pripravljeni le za notranje namene, da bi se olajšalo spremljanje tekočih postopkov in načrtovanje prihodnjih natečajev.“

Zato je urad EPSO pritožbo zavrnil.

Pritožba varuhu človekovih pravic

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je izbirna komisija napačno ugotovila, da je treba oba primera, zahtevana v prvem vprašanju, pojasniti, in da je zato napačno ocenila njegov odgovor na to vprašanje. Menil je, da je to diskriminatorno, saj bi angleško ubeseditev vprašanja („give examples“) lahko razumeli kot „refer to and explain“, kar pomeni, da vprašanje ni bilo natančno prevedeno v nemščino.

Poleg tega je pritožnik kritiziral, kako sta Komisija in urad EPSO obravnavala njegovo pritožbo. Navedel je, da je menil, da je bila dosedanja obravnava njegove pritožbe zaznamovana z neobstojem kakršne koli namere, da bi dejansko preučil vsebino njegove pritožbe. Na kratko je navedel naslednje točke:

Prvotni odgovor urada EPSO z dne 25. novembra 2003 ni bil primeren glede na njegovo izrecno zahtevo za pregled ocene njegovega testnega papirja in njegove posebne zahteve po informacijah. Dopis je bil očitno standardni dopis, ki je pomenil, da njegova zahteva ni bila obravnavana posamično. Poleg tega mu urad EPSO ni predložil (i) kopije ocenjevalnih meril, ki se uporabljajo za vse dele pisnega preizkusa; (ii) informacije o tem, kako je Komisija poskušala zagotoviti doslednost ocen testov, opravljenih v različnih jezikih; ter (iii) statistične podatke o uspehu kandidatov na različnih testih, razčlenjene glede na njihovo izbiro prvega jezika.

Pritožnik je menil, da urad EPSO ni navedel upravičenih razlogov za nepredložitev zahtevanih informacij.

Poleg tega sklicevanje na posebno poročilo varuha človekovih pravic v pismu urada EPSO z dne 23. decembra 2003 v tem okviru ni bilo pomembno. Pritožnik je menil, da to posebno poročilo ne vsebuje priporočil v zvezi z ohranjanjem zaupnosti, temveč v zvezi z nasprotnimi obveznostmi glede odprtosti in preglednosti. Sumil je, da je bilo sklicevanje urada EPSO na posebno poročilo „malomarno – če ne namerno – zavajajoče“, da bi „kandidate odvrnilo od obravnavanja pritožb ali zahtevanja informacij, ki bi jih urad EPSO težko posredoval“.

Pritožnik je prav tako zatrjeval nepravilnost, ker je odločbo o svoji pritožbi v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov prejel štiri mesece in pol po tem, ko jo je predložil, in ker je moral več kot štiri tedne po tem, ko je prejel izvirno različico, zanjo zaprositi, ker ni prejel prevoda.

Poleg tega je pritožnik trdil, da je bila presoja njegove pritožbe napačno omejena na raven nadzora, ki ga sodišča Skupnosti uporabljajo pri nadzoru pritožb zoper odločbe v zvezi z zaposlovanjem, in da je bil v odločbi o njegovi pritožbi „namerno napačno naveden“ odlomek sodbe Sodišča prve stopnje, da bi dobil vtis, da ni mogoče izvajati nadzora nad izbirno komisijo brez „očitne kršitve pravil, ki urejajo njeno delo“.

Na podlagi zgoraj navedenega se lahko pritožnikove trditve povzamejo, kot sledi.

1. Natečajna komisija je napačno ugotovila, da je treba oba primera, zahtevana v prvem vprašanju, pojasniti, zato je napačno ocenila njegov odgovor na to vprašanje;
2. EPSO ni ustrezno odgovoril na svoje zahteve po informacijah in pregledu ocene natečajne komisije: (i) odgovori urada EPSO niso ustrezno odgovorili na vsebino njegovih dopisov; (ii) EPSO ni navedel upravičenih razlogov, zakaj ni predložil zahtevanih informacij; in (iii) sklicevanje urada EPSO na posebno poročilo varuha človekovih pravic ni bilo pomembno;
3. je prišlo do nepravilnosti pri odločitvi urada EPSO o njegovi pritožbi v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov, (i) ker je odločbo prejel štiri mesece in pol po tem, ko jo je predložil; (ii) ker je moral več kot štiri tedne po prejemu izvirne različice, ker ni prejel prevoda, zanjo zaprositi; in (iii) ker je bila presoja njegove pritožbe napačno omejena na raven nadzora, ki ga izvajajo sodišča Skupnosti.

Pritožnik je trdil, da bi mu moral urad EPSO predložiti zahtevane informacije ali navesti legitimne razloge, zakaj jih ni predložil.

Poizvedba

Mnenje Komisije in urada EPSO

Komisija in EPSO sta v skupnem mnenju navedla naslednje pripombe:

(1) V zvezi z vsebino pritožbe

V nasprotju s stališčem pritožnika se izrazi, uporabljeni v nemški, francoski in angleški različici testa („nennen Sie zwei konkrete Beispiele“, „donnez deux exemples concrets“ in „navedite dva konkretna primera“), niso bistveno razlikovali, saj nobeden od teh izrazov ni bil enakovreden izrazu „navedite razloge za svojo izbiro“ ali „pojasnite“. Če bi natečajna komisija želela, da kandidati navedejo le preprost seznam primerov, bi uporabila ustreznejši izraz, kot so „zitieren“ v nemščini, „citer“ v francoščini ali „quote“ v angleščini.

Natečajna komisija je lahko od kandidatov upravičeno pričakovala pojasnilo glede izbire in ustreznosti zahtevanih primerov. V nasprotju s pritožnikovim prepričanjem ni bilo diskriminacije na podlagi uporabljenega jezika; vsi kandidati so bili postavljeni v enak položaj ter so imeli enako študijo primera in enake pogoje.

(2) V zvezi z domnevnimi postopkovnimi nepravilnostmi
(a) V zvezi z merili za ocenjevanje

Da bi natečajna komisija lahko primerjala standard rezultatov testov, je vnaprej pripravila pravila v zvezi s svojim načinom dela, ki so se uporabljala pri vsakem ocenjevanju. Za ta merila je veljala tajnost postopka enako kot za ocene odbora. Razkritje teh dokumentov, ki so bili del pripravljalnega dela odbora in so bili uporabljeni kot del njegovih razprav, bi pomenilo kršitev člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom in postopka odločanja odbora. Zato zanje velja izjema iz člena 4(3) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3). Ocena natečajne komisije se ni nanašala le na zgornja merila, temveč je bila tudi rezultat primerjave uspešnosti vseh kandidatov, ki so sodelovali na natečaju, kar je bilo vprašanje presoje in je kot tako spadalo v okvir široke diskrecijske pravice komisije.

(b) Informacije o tem, kako je Komisija zagotovila skladnost

Namen postopka, uporabljenega v okviru popravka testov, je bil zagotoviti pošteno in enotno primerjavo vseh kandidatov, ne glede na njihovo državljanstvo. Natečajna komisija je pri določanju objektivnih in enotnih meril zagotovila enako obravnavo vseh kandidatov.

(c) Dostop do statističnih informacij

Urad EPSO ni primerjal rezultatov kandidatov po jezikih na vsaki stopnji natečaja. Te informacije so presegale cilj statističnih podatkov, ki jih je EPSO pripravil v okviru javnega interesa, in niso bile povezane s pravico kandidata, da se seznani z izidom natečaja, na katerem je sodeloval. Zato pritožnikove zahteve ni bilo mogoče izpolniti.

(d) V zvezi s sklicevanjem na posebno poročilo varuha človekovih pravic

Sklicevanje na posebno poročilo varuha človekovih pravic z dne 18. oktobra 1999 je bilo popolnoma pravilno, saj je varuh človekovih pravic priznal, da bi morala posvetovanja izbirne komisije v zvezi s primerjalno oceno uspešnosti kandidatov ostati tajna. Opozoriti je treba tudi, da lahko kandidati po ukrepih, ki jih je Komisija sprejela na podlagi tega posebnega poročila, zdaj pridobijo kopijo svojih testov in dokumentacije, ki jo je pripravil odbor za ocenjevanje teh testov.

(e) O pritožbi na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov

Roki v tem postopku so bili v celoti upoštevani. Pristojna služba Komisije je pritožbo evidentirala 13. februarja 2004. V skladu s predpisi in postopki za obravnavo pritožb je bilo treba obrazloženo odločbo organa, pristojnega za imenovanja, sporočiti v štirih mesecih, v tem primeru pred 13. junijem 2004. Odločitev je bila sprejeta 11. junija 2004. V zvezi s prevodom odločbe je bil pritožnik obveščen, da bo prejel angleški prevod takoj, ko bo na voljo. Prevod je bil pritožniku poslan 13. julija 2004. To je bilo storjeno, preden je pritožnik poslal dopis pristojni službi (15. julija 2005).

Kar zadeva obseg preizkusa, ki ga je opravil OPI, sta Komisija in EPSO poudarila, da so bile zadeve v določenem štirimesečnem obdobju preučene na podlagi vseh informacij, ki so se štele za koristne, vključno z ustaljeno sodno prakso, zlasti v zvezi z natečaji. Dodala sta, da je bil postopek enak tistemu, ki je bil uporabljen v vseh drugih pritožbah.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije in EPSO navedel, da ne želi komentirati vseh točk, izpostavljenih v mnenju, ker bi to v bistvu pomenilo preoblikovanje njegove prvotne pritožbe. Pozdravil je dejstvo, da sta se Komisija in EPSO odločila preučiti vsebinska vprašanja, ki jih je izpostavil v različnih fazah postopka pregleda in pritožbe. Vendar je poudaril, da je od njih pričakoval, da bodo to storili že veliko prej.

Pritožnik je predložil naslednje dodatne pripombe:

(1) V zvezi z vsebinskimi vprašanji

Pritožnik je poudaril, da je po njegovem mnenju pravilen prevod angleškega izraza „give an example“ „geben Sie ein Beispiel“ in ne „nennen Sie ein Beispiel“ ter da Komisija in EPSO nista upoštevala razlike med glagoloma „nennen“ in „geben“. V zvezi s trditvijo Komisije in urada EPSO, da bi uporabila glagol „zitieren“ (angleška „navedba“), če ne bi zahtevala pojasnila, je pritožnik menil, da to ne bi bilo pravilno v nemščini in da je bil zato njun argument zmoten ter je podprl njegovo trditev v zvezi z napačnim prevodom. Pritožnik je trdil, da so bila kandidatom, ki so opravljali izpit v nemški različici, in kandidatom, ki so opravljali izpit v angleški različici, zastavljena različna vprašanja in so bili zato obravnavani neenako.

(2) V zvezi s postopkovnimi vprašanji

Pritožnik je priznal, da sta Komisija in urad EPSO odgovorila na njegove pripombe v zvezi z zamudo pri prevodu odločitve urada EPSO o njegovi pritožbi v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov. Vendar je menil, da niso odgovorili na nekatera resnejša postopkovna vprašanja, ki jih je izpostavil. Komisija in EPSO se zlasti nista izrekla o njunem domnevnem napačnem prikazovanju sodne prakse Sodišča prve stopnje.

Pritožnik je tudi menil, da morajo biti za to, da bi bil postopek pregleda in pritožbe primeren način zaščite, "takšni postopki pristni - pritožbe in zahteve za pregled je treba jemati resno in - ne glede na to, kako dolgotrajen in drag - o njihovi vsebini odločati za vsak primer posebej." Pritožnik je menil, da to v njegovem primeru ni bilo storjeno.

Prizadevanja varuha človekovih pravic za dosego sporazumne rešitve

Službe varuha človekovih pravic so po skrbni obravnavi mnenja Komisije in urada EPSO ter pripomb pritožnika predhodno ugotovile, da se Komisija in urad EPSO nista ustrezno odzvala na vse trditve pritožnika. Izkazalo se je, da bi bilo mogoče najti sporazumno rešitev v zvezi z zavrnitvijo urada EPSO, da pritožniku odobri dostop do nekaterih statističnih podatkov.

Službe varuha človekovih pravic so zato po telefonu stopile v stik s pritožnikom, da bi ugotovile, ali se strinja z možno sporazumno rešitvijo v zvezi z vprašanjem dostopa do nekaterih statističnih podatkov. Obveščen je bil o predhodnih sklepih, ki so jih službe varuha človekovih pravic sprejele v zvezi z njegovo pritožbo.

Pritožnik je v telefonskem pogovoru izjavil, da želi razmisliti o predlogu. Podal je tudi naslednje pripombe:

1. Zamuda pri pošiljanju prevoda odločbe o njegovi pritožbi v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov naj bi pomenila nepravilnost, saj naj bi to pomenilo, da zavezujoči rok dejansko ne bi veljal za pritožnike, katerih jezik naj ne bi bil jezik, ki ga uporablja EPSO.
2. Zaskrbljen je bil, ker sta Komisija in urad EPSO obravnavala več vprašanj v zvezi z njegovim primerom, od katerih je vsako samo po sebi pomenilo nepravilnost ali pa je bilo le malo nepravilnosti. Zato je menil, da način, kako sta Komisija in EPSO obravnavala njegove zahteve in pritožbo - gledano v celoti -, pomeni nepravilnost.

Pritožnik je 16. novembra 2005 poslal elektronsko sporočilo, v katerem je zavrnil predlog za iskanje sporazumne rešitve, ki bi bila omejena na vidik dostopa do statističnih podatkov. Kljub temu je izjavil, da bi ga pozdravil, če bi varuh človekovih pravic urad EPSO zaprosil za predložitev teh podatkov. Pritožnik je predložil tudi naslednje dodatne pripombe:

1. Vprašanje domnevne diskriminacije je bilo osrednji vidik njegove pritožbe. Glede na to, da sta Komisija in EPSO podala pripombe v zvezi s tem vprašanjem, bi ga bilo treba vključiti v oceno pritožbe, ki jo opravi varuh človekovih pravic.
2. Temeljno načelo dobrega upravljanja je bilo, da bi morali v upravnih in pravnih postopkih obstajati različni standardi za revizijo. Varuh človekovih pravic bi moral to upoštevati pri svoji oceni.
3. Domnevno netočen citat iz sodbe Sodišča prve stopnje je bil zanj pomemben in bi ga bilo treba prav tako upoštevati.

Nadaljnje poizvedbe

Glede na to, da je pritožnik zavrnil predlog za iskanje sporazumne rešitve in da je navedel, da so mu pomembna dodatna vprašanja, ki doslej niso bila vključena v preiskavo varuha človekovih pravic, se je zdelo potrebno izvesti nadaljnje preiskave.

Zahteva varuha človekovih pravic za dodatno mnenje in dodatne informacije

Varuhinja človekovih pravic je zato urad EPSO zaprosila za dodatno mnenje o štirih dodatnih obtožbah, ki so bile povzete, kot sledi:

1. EPSO ni odgovoril na pritožnikovo trditev, da je „namerno napačno navedel“ del sodbe Sodišča prve stopnje.
2. Prevod odločbe o njegovi pritožbi na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov bi mu moral biti poslan v ustreznem roku, in ne le izvirnik odločbe.
3. Način, kako je urad EPSO obravnaval njegov primer kot celoto, je pomenil nepravilnost.
4. Ocena natečajne komisije glede njegovega preizkusa je bila diskriminatorna. Nemška različica spornega vprašanja („nennen Sie zwei konkrete Beispiele“) se je razlikovala od angleške („give two concrete examples“), tako da so bili kandidati, ki so opravljali nemško različico testa, in kandidati, ki so opravljali angleško različico, obravnavani neenako.

Varuhinja človekovih pravic se je zavedala, da sta Komisija in urad EPSO v skupnem mnenju že podala pripombe o zadnjem vprašanju. Ker pa to ni bilo izrecno navedeno v trditvah, v zvezi s katerimi je varuh človekovih pravic urad EPSO zaprosil za mnenje, je uradu EPSO dal možnost, da po želji poda dodatne pripombe.

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic urad EPSO zaprosila za dodatne informacije v zvezi z vprašanjem dostopa do statističnih podatkov.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je urad EPSO v svoji odločitvi o pritožbi pritožnika v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov navedel, da je pripravil nekatere statistične podatke za notranje namene. Zato je varuhinja človekovih pravic pozvala urad EPSO, naj pojasni, zakaj meni, da pritožniku ne more odobriti dostopa do teh podatkov, in če nima drugih podatkov, ki jih je zahteval pritožnik, zakaj teh podatkov ne bi mogel zbrati.

Odgovor urada EPSO na zahtevo varuha človekovih pravic

V zvezi z zahtevo varuha človekovih pravic za dodatno mnenje o štirih dodatnih obtožbah je urad EPSO navedel, da so bili vsi argumenti, ki bi lahko pokazali, da so bile pritožnikove pravice v celoti spoštovane, vključeni v mnenje Komisije in urada EPSO o tej pritožbi in da se mu zato ni zdelo potrebno dodati dodatnih pripomb, kot je predlagal varuh človekovih pravic.

V zvezi z zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah o vprašanju dostopa do statističnih informacij je EPSO opozoril na razloge, zaradi katerih je pritožnik želel prejeti statistične podatke, in sicer je trdil, da je EPSO ravnal nepravilno, in menil, da mora dokazati, da ni bilo diskriminacije med kandidati zaradi njihove izbire jezika. Vendar je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti za akte institucij Skupnosti velja domneva zakonitosti, če ni dokazov, ki bi to zakonitost omajali, in ne obratno. EPSO je navedel, da pritožnik ni navedel nobene trditve, ki bi utemeljevala domnevo diskriminacije, in da je že v svojem mnenju pojasnil, da različne jezikovne različice spornega vprašanja ne vsebujejo bistvene razlike. Poleg tega je urad EPSO poudaril, da domneve o diskriminaciji ni mogoče izpeljati zgolj iz števila uspešnih kandidatov, ki so uspešno opravili teste v enem jeziku, v primerjavi s tistimi v drugih jezikih.

Zato je menil, da pritožniku ni primerno dati na voljo statističnih podatkov.

Vendar je EPSO, da bi varuhu človekovih pravic omogočil, da na podlagi informacij preuči različne vidike pritožbe, priložil razpoložljive statistične podatke in poudaril, da je njihov namen olajšati dobro upravljanje postopkov in pristojnim upravnim organom zagotoviti splošne informacije o natečajih. EPSO se ni strinjal s pritožnikovim prepričanjem, da mu je treba dati na voljo statistične podatke, temveč je odločitev o tem, ali mu jih je priporočljivo posredovati, prepustil varuhu človekovih pravic.

Pristop varuha človekovih pravic

Varuhinja človekovih pravic je menila, da so statistični podatki, ki jih je predložil urad EPSO, za pritožnika zelo pomembni. Ker urad EPSO ni ugovarjal posredovanju podatkov pritožniku, na primer zaupnosti, se je varuhinja človekovih pravic odločila, da jih posreduje pritožniku.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je po prejemu odgovora urada EPSO in kopije statističnih podatkov podal naslednje pripombe:

Ugotovil je, da so statistični podatki zelo razkriti, zlasti če jih beremo v povezavi s statističnimi podatki za druga tekmovanja podobne velikosti. Ker so predstavljale pomembne nove informacije, njegov odgovor varuhu človekovih pravic ni posegal v njegovo pravico, da na podlagi teh informacij sprejme nadaljnje ukrepe.

Kot je večkrat poudaril, se je zaradi besedila v različnih jezikovnih različicah pojavilo vprašanje morebitnega napačnega prevoda, ki je bilo podprto z mučnimi argumenti Komisije in urada EPSO v zvezi s tem. Obstajajo dokazi prima facie o napačnem prevodu, ki ima materialni učinek na test.

Pritožnik je na podlagi statističnih izračunov trdil, da je zelo majhen delež Nemcev, ki so uspešno opravili pisni preizkus, statistično pomemben (v nasprotju z zelo majhnim deležem Portugalcev, ki so uspešno opravili preizkus). Statistični podatki so zelo jasno podprli njegovo trditev, da je napaka pri prevodu bistveno vplivala na rezultat testov.

V zvezi z izjavo urada EPSO, da iz števila uspešnih kandidatov ni mogoče izpeljati domneve o diskriminaciji, je pritožnik navedel, da statistični podatki sami po sebi ne morejo dokazati ničesar in da dejansko obstaja več razlogov, zaradi katerih so kandidati, ki so opravljali test v nemščini, morda slabo opravili svoje delo, na primer, da niso bili posebej dobro pripravljeni ali da niso izkazali posebnih sposobnosti v okoljskih zadevah. Vendar se zdi, da to ni bilo potrjeno z njihovim uspehom na predizbirnih testih. Predlagal je tudi, da bi se lahko uporabila neuradna kvota.

V vsakem primeru je moral urad EPSO odgovoriti na fumus boni juris. Menil je, da Komisija in EPSO še nista prepričljivo obravnavala vsebine njegove pritožbe.

Pritožnik je trdil, da je bil kaznovan, ker ni pojasnil nečesa, za kar je bil, za razliko od kandidatov v drugih jezikih, zaprošen, da ga "poimenuje". To je bilo nerazumno in v nasprotju z njegovim legitimnim pričakovanjem, da bo njegov testni dokument označen na podlagi tega, kako natančno je odgovoril na zastavljena vprašanja.

Poleg tega niti EPSO niti Komisija nista ustrezno obravnavala niti vsebinskih niti postopkovnih vidikov njegove pritožbe. Urad EPSO se je odločil, da ne bo odgovoril na vsa vprašanja, ki mu jih je varuh človekovih pravic postavil v zahtevi za dodatno mnenje in dodatne informacije. Pritožnik je upal, da bo varuh človekovih pravic na podlagi tega neodziva prišel do lastnih zaključkov, saj se Komisija in urad EPSO med postopkom nista odzvala na več kritičnih točk.

ODLOČBA

1 Uvodne ugotovitve

1.1 Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju COM/A/1/02. Ker mu je bilo pri pisnem preizkusu (d) dodeljenih 23 točk od 40 in ne 24 ali več, tako kot 210 kandidatov z najvišjimi ocenami, ga izbirna komisija ni priznala na ustni preizkus. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) napačno ocenil njegove dosežke pri pisnem preizkusu (d). Navedel je tudi več trditev v zvezi s tem, kako sta urad EPSO in Komisija obravnavala njegove poznejše zahteve za informacije in njegovo pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Varuhinja človekovih pravic je urad EPSO pozvala, naj predloži mnenje o treh trditvah in eni trditvi. Vendar je pritožnik v poznejši korespondenci z varuhom človekovih pravic izpostavil več dodatnih točk, ki so se razlagale, kot da vsebujejo štiri dodatne obtožbe. Varuhinja človekovih pravic je zato urad EPSO zaprosila za dodatno mnenje o teh obtožbah.

1.2 Da bi bila ta odločitev čim bolj berljiva, se zdi primerno, da se trditve in zahtevek obravnavajo pod osmimi naslovi: domnevno napačno oceno rezultatov preskusa (točka 2); domnevna diskriminacija (točka 3); domnevno nepredložitev ustreznih odgovorov in pritožnikov zahtevek v zvezi s tem (točka 4); domnevno napačno prikazovanje posebnega poročila varuha človekovih pravic z dne 18. oktobra 1999 (točka 5); domnevne zamude pri obravnavi pritožbe v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov (točka 6); domnevno preveč omejen obseg pregleda v zvezi s pritožbo na podlagi člena 90(2) (točka 7); domnevno napačno navedbo iz sodbe Sodišča prve stopnje (točka 8); pritožnikova trditev, da način, kako je urad EPSO obravnaval njegov primer kot celoto, pomeni nepravilnost (točka 9).

1.3 Pritožnik je v pripombah na dopolnilno mnenje urada EPSO navedel, da bi se lahko na zadevnem natečaju uporabila neuradna kvota, da bi se na pisnem preizkusu izbralo določeno število kandidatov glede na njihovo izbiro jezika. Pritožnik te trditve ni navedel v svoji prvotni pritožbi varuhu človekovih pravic niti se zdi, da se nanjo ni skliceval v nobeni fazi postopka pregleda in pritožbe pri uradu EPSO. Zato tega vidika ni mogoče upoštevati v okviru tega sklepa. Če želi pritožnik zadevo nadalje obravnavati, lahko seveda vloži novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, pod pogojem, (a) da lahko trditev utemelji, na primer s sklicevanjem na dokaze, in (b) da je urad EPSO predhodno ustrezno upravno obravnaval.

1.4 Sporni natečaj za zaposlitev je organizirala Komisija. Urad EPSO je nato prevzel odgovornost zanj in pritožniku dal vse ustrezne odgovore. Varuhinja človekovih pravic je zato urad EPSO zaprosila za mnenje o tej pritožbi. Vendar sta Komisija in urad EPSO poslala skupno mnenje. Nato je samo urad EPSO odgovoril na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnem mnenju in dodatnih informacijah. Varuh človekovih pravic bo zaradi poenostavitve zadeve urad EPSO imenoval le za organ, zoper katerega je vložena ta pritožba.

2 Domnevno napačna ocena rezultatov preskusa

2.1 Eno od vprašanj iz pisnega preizkusa (d) javnega natečaja COM/A/1/02 je od kandidatov zahtevalo, da "navedejo dva konkretna primera uporabe [previdnostnega] načela". Nemška različica se glasi: "Nennen Sie zwei konkrete Beispiele für die Anwendung dieses Prinzips" (angleščina). Pritožnik je menil, da to pomeni, da bi moral primere poimenovati in jih ne pojasnjevati. Trdil je, da je izgubil točke, ker primerov ni pojasnil, čeprav je strogo upošteval navodila.

2.2 EPSO je menil, da se izrazi, uporabljeni v angleški in nemški različici testa, bistveno ne razlikujejo, saj nobeden od teh izrazov ni enakovreden izrazu "navedite razloge za svojo izbiro" ali "pojasnite". Če bi natečajna komisija želela, da kandidati predložijo le preprost seznam primerov, bi uporabila ustreznejši izraz, kot je „zitieren“ v nemščini ali „quote“ v angleščini. EPSO je menil, da je odbor od kandidatov upravičeno pričakoval pojasnilo glede izbire in ustreznosti primerov.

2.3 Varuh človekovih pravic dvomi, da bi bila uporaba glagola "zitieren", ki ga je EPSO predstavil kot teoretično alternativo, pravilna v hipotetičnem nemškem izrazu "zitieren Sie Beispiele". Zdi se, da "Zitieren" pomeni, da je treba besede nekoga drugega citirati dobesedno in se zato ne zdi, da tvorijo veljavno kombinacijo z "Beispiele". Ker pa ta stavek ni bil del spornega testnega vprašanja, se ne zdi upošteven za oceno varuha človekovih pravic v zvezi s tem vidikom pritožbe.

2.4 V zvezi s pritožnikovim stališčem, da nemški izraz "nennen Sie zwei konkrete Beispiele" zahteva le poimenovanje dveh primerov, ne pa razlage, varuh opozarja na strukturo spornega testnega vprašanja. Vprašanje je bilo sestavljeno iz treh ločenih delov. Prvi del je izrecno zahteval razlago previdnostnega načela ("Erläutern Sie...") v abstraktnem smislu. V drugem delu sta bila zahtevana dva konkretna primera uporabe načela brez dodatnih pridržkov. Tretji del se je nanašal na osebno mnenje kandidatov, spet abstraktno. Glede na to strukturo vprašanja in dejstvo, da ni zahtevala razlage na podlagi ali z uporabo primerov, se pritožnikova razlaga drugega dela vprašanja, da bi moral navesti le dva primera, ne zdi nerazumna. Vendar ni mogoče izključiti, da zgolj poimenovanje morda ne bo zadostovalo za dokaz, da so izbrani primeri v danem okviru dejansko veljavni. Zato se tudi stališče EPSO, da je upravičeno pričakoval pojasnilo glede primernosti primerov, na prvi pogled ne zdi neutemeljeno.

2.5 Varuh človekovih pravic v vsakem primeru opozarja, da ima natečajna komisija v skladu s sodno prakso Skupnosti široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju rezultatov testov. Ali so bile njegove vrednostne sodbe utemeljene ali ne, lahko sodišče Skupnosti preveri le v očitnih primerih kršitve pravil, ki urejajo njegov postopek (sodba Sodišča z dne 11. julija 1981 v zadevi Michel proti Parlamentu, 195/80, Recueil, str. 2861, točki 24 in 25; Zadeva T-115/89, González Hoguera proti Parlamentu, Recueil 1990, str. II-831, in zadeva T-55/91, Fascilla proti Parlamentu, Recueil 1992, str. II-1757), očitna napaka ali zloraba pooblastil, ali če je očitno prekoračila meje svoje diskrecijske pravice (zadeva 30/86, Kolivas proti Komisiji, Recueil 1987, str. 2643, točka 11).

2.6 Varuh meni, da se zdi, da ocena odgovora pritožnika, ki jo je opravila izbirna komisija, ne pomeni take očitne kršitve. Zato v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti.

3 Domnevna diskriminacija

3.1 Pritožnik je menil, da je bila nemška različica spornega vprašanja ("nennen Sie zwei konkrete Beispiele") drugačna od angleške različice ("navedite dva konkretna primera"), tako da so bili kandidati, ki so opravljali nemško različico testa, in tisti, ki so opravljali angleško različico, obravnavani neenako. Trdil je, da bi angleško besedilo "dati primere" lahko razumeli kot "sklicevati se na in razložiti", kar pomeni, da vprašanje ni bilo natančno prevedeno v nemščino.

3.2 EPSO je navedel, da se v nasprotju s stališčem pritožnika izrazi, uporabljeni v nemški, francoski in angleški različici besedila ("nennen Sie zwei konkrete Beispiele", "donnez deux exemples concrets" in "navedite dva konkretna primera"), bistveno ne razlikujejo, saj nobeden od teh izrazov ni enakovreden izrazu "navedite razloge za svojo izbiro" ali "pojasnite". ni bilo diskriminacije na podlagi uporabljenega jezika; vsi kandidati so bili postavljeni v enak položaj ter so imeli enako študijo primera in enake pogoje.

3.3 Po pregledu statističnih podatkov o uspehu kandidatov na pisnem preizkusu, razčlenjenih po jezikih, je pritožnik trdil, da statistični podatki zelo jasno podpirajo njegovo trditev, da je napaka pri prevodu bistveno vplivala na rezultat preizkusa, saj je le zelo majhen delež Nemcev uspešno opravil preizkus.

3.4 Varuh opozarja, da statistični podatki o številu uspešnih kandidatov na jezik sami po sebi ne morejo biti dokaz domnevne diskriminacije. Dejstvo, da so uspešno opravili predizbirne teste, ne pomeni, da so bili vsi kandidati, ki so opravljali pisni test, enako dobro seznanjeni ali dobro pripravljeni. Poleg tega iz statističnih podatkov ni razvidno, v katerem delu preizkusa so neuspešni kandidati izgubili točke. Opozoriti je treba, da se je domnevna napaka pri prevodu nanašala le na en vidik enega od testnih vprašanj.

3.5 Tudi če bi domnevali, da lahko statistični podatki kažejo na domnevno diskriminacijo, se pritožnikovo stališče, da statistični podatki "zelo jasno podpirajo njegov argument", ne zdi prepričljivo. Po statističnih podatkih je bilo na pisnem preizkusu uspešnih 221 od skupno 481 kandidatov, kar pomeni, da je bilo uspešnih 46 % kandidatov. Stopnja uspešnosti pri kandidatih, katerih glavni jezik je nemščina, je bila 39 % (51 od 132 udeležencev). Delež uspešnih kandidatov, ki so opravljali test v angleščini, je bil 49 % (17 od 35 udeležencev). Na prvi pogled se razlika med temi stopnjami ne zdi izjemna. Ta vtis se potrdi, če upoštevamo, da se je „stopnja uspešnosti“ gibala med 14 % (kandidati, ki opravljajo test v portugalščini) in 56 % (kandidati, ki opravljajo test v grščini).

3.6 Zato varuh človekovih pravic meni, da v delu, v katerem se pritožnik opira na statistične podatke, ki jih je predložil EPSO v podporo svoji trditvi o diskriminaciji, njegova trditev ni prepričljiva.

3.7 Kar zadeva vsebino pritožnikovega stališča, da je prišlo do napake pri prevodu, varuh človekovih pravic ugotavlja, da se pritožnik ne sklicuje na noben prepričljiv dokaz v podporo svojemu stališču, da se besedni zvezi "nennen Sie zwei konkrete Beispiele" in "dva konkretna primera" semantično razlikujeta do stopnje, ki bi lahko pomenila diskriminacijo.

3.8 Oba izraza se pogosto uporabljata v zadevnih jezikih. Po mnenju varuha človekovih pravic nobeden od njiju očitno ne pomeni ali izključuje zahteve po navedbi razlogov za svojo izbiro. Na prvi pogled se zdi, da je nemški izraz veljaven prevod angleškega izraza.

3.9 Zato varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svoje trditve, da so bili kandidati, ki so opravljali nemško različico testa, diskriminirani, ker se je nemška različica razlikovala od drugih jezikovnih različic. Zato v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti.

4 Urad EPSO domnevno ni predložil ustreznih odgovorov in s tem povezanega zahtevka

4.1 Pritožnik je trdil, da EPSO ni ustrezno odgovoril na njegove zahteve za informacije in pregled ocene natečajne komisije. Zlasti je trdil, da je bil prvotni odgovor EPSO z dne 25. novembra 2003 neprimeren glede na njegovo izrecno zahtevo za ponovni pregled ocenjevanja njegovega testa in njegove posebne zahteve po informacijah. Dopis je bil standardni dopis, ki je pomenil, da njegova zahteva ni bila obravnavana posamično. Poleg tega mu urad EPSO ni predložil (i) kopije ocenjevalnih meril, ki se uporabljajo za vse dele pisnega preizkusa; (ii) informacije o tem, kako je organ za imenovanja poskušal zagotoviti doslednost ocen preizkusov, opravljenih v različnih jezikih; ter (iii) statistične podatke o uspehu kandidatov na različnih testih, razčlenjene glede na njihovo izbiro prvega jezika. Pritožnik je menil, da urad EPSO ni navedel upravičenih razlogov za nepredložitev informacij, ki jih je zahteval. Trdil je, da bi mu moral urad EPSO predložiti zahtevane informacije ali navesti legitimne razloge, zakaj teh informacij ni predložil.

4.2 V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da je bil prvotni odgovor urada EPSO neustrezen glede na njegovo zahtevo za pregled, urad EPSO v svojem mnenju ni navedel nobenih pripomb. Vendar je obravnavala bistvena vprašanja, ki so bila izpostavljena v prvotnem zahtevku pritožnika za pregled (glej točko 4.5 v nadaljevanju).

4.3 Pritožnik je v svojih pripombah pozdravil dejstvo, da je EPSO zdaj vsebinsko obravnaval vprašanja, ki so se pojavila v različnih fazah revizijskega in pritožbenega postopka. Dodal pa je, da je to pričakoval že precej prej.

4.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v pismu z dne 15. novembra 2003 Komisijo pozval, naj posebno pozornost nameni primerljivosti ocene, dodeljene njegovemu preizkusu (d), s tisto, dodeljeno kandidatom, ki so opravili pisni preizkus v drugem jeziku. Navedel je, da je utemeljeno menil, da je bil za teste, opravljene v nemščini, morda potreben višji standard kot za teste v jezikih, ki jih je izbralo razmeroma malo udeležencev. EPSO je v odgovoru z dne 25. novembra 2003 navedel, da je natečajna komisija ponovno preučila njegov test in potrdila rezultate, ki so mu bili predhodno sporočeni.

4.5 EPSO je v svojem mnenju pojasnil, da je natečajna komisija vnaprej pripravila pravila o načinu dela, da bi lahko primerjala standarde rezultatov testov. Ta pravila so se nanašala na merila za kvalifikacijo (4) in razdelitev točk ter so se uporabljala za označevanje vsakega testnega papirja.

4.6 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni predložil nobenih konkretnih argumentov ali dokazov, ki bi utemeljevali stališče, izraženo v njegovi prvotni zahtevi za pregled, da je bil morda za teste, opravljene v nemščini, potreben višji standard kot za teste, opravljene v drugih jezikih. Zato in glede na dejstvo, da se zdi, da je urad EPSO zdaj obravnaval druga vsebinska vprašanja, izpostavljena v prvotni zahtevi pritožnika, varuh človekovih pravic meni, da ni treba nadalje obravnavati vprašanja, ali je bil prvotni odgovor urada EPSO neustrezen v zvezi z zahtevo pritožnika za pregled.

4.7 V zvezi z dostopom do ocenjevalnih meril je urad EPSO trdil, da za ta merila velja tajnost postopkov na enak način kot za ocene natečajne komisije.

4.8 Varuh človekovih pravic je v zvezi z več pritožbami, ki jih je nedavno obravnaval, ugotovil, da je to vprašanje zelo zaskrbljujoče za številne neuspešne kandidate, ki so se obrnili nanj. Po mnenju varuha človekovih pravic je jasno, da si to vprašanje zasluži posebno pozornost. Zato je 10. oktobra 2005 začel preiskavo na lastno pobudo (OI/5/2005) o vprašanju dostopa do meril za ocenjevanje, ki so jih določile izbirne komisije. Glede na to, da bo vprašanje podrobno obravnavano v tej preiskavi, varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo razumno počakati na izid preiskave. Zato meni, da trenutno ni razlogov za nadaljnjo obravnavo tega vprašanja v okviru tega očitka. Vendar lahko pritožnik seveda vloži novo pritožbo v zvezi s tem vidikom svoje pritožbe, ko so znani rezultati preiskave varuha človekovih pravic na lastno pobudo.

4.9 V zvezi z informacijami o tem, kako je organ za imenovanja poskušal zagotoviti doslednost pri ocenjevanju testnih dokumentov, izpolnjenih v različnih jezikih, je urad EPSO poudaril, da je natečajna komisija z določitvijo objektivnih in enotnih meril zagotovila enako obravnavo vseh kandidatov.

4.10 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik v svojih pripombah ni komentiral tega vprašanja. Glede na to, da je urad EPSO, kot je navedeno v točki 4.5 zgoraj, podal pojasnilo v zvezi s tem vprašanjem in da varuh človekovih pravic ni prejel nobenih informacij, ki bi kazale, da bi to pojasnilo lahko bilo nezadostno, varuh meni, da nadaljnje obravnavanje tega vprašanja ni potrebno.

4.11 V zvezi z dostopom do statističnih informacij je urad EPSO pojasnil, da ni primerjal rezultatov kandidatov po jezikih na vsaki stopnji natečaja, da te informacije presegajo cilj statističnih podatkov, ki jih je pripravil v okviru javnega interesa, in niso povezane s pravico kandidata, da se seznani z izidom natečaja, na katerem je sodeloval, zaradi česar zahteve pritožnika ni bilo mogoče izpolniti.

4.12 Urad EPSO je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah o tem, zakaj statističnih podatkov ni bilo mogoče predložiti, navedel, da ni nobenega argumenta, ki bi upravičeval domnevo o diskriminaciji, in da poleg tega take domneve ni mogoče izpeljati zgolj iz števila uspešnih kandidatov, ki so uspešno opravili teste v enem jeziku v primerjavi s tistimi v drugih jezikih. Zato je menila, da pritožniku ni primerno dati na voljo statističnih podatkov. Vendar je priložila zadevne statistične podatke, da bi varuhu človekovih pravic omogočila dobro obveščeno obravnavo različnih vidikov pritožbe. Odločitev o tem, ali jih je priporočljivo posredovati pritožniku, je prepustila varuhu človekovih pravic.

4.13 Ker se zdi, da so podatki zelo pomembni za pritožnika, in ker urad EPSO ni ugovarjal posredovanju podatkov, kot je zaupnost, se je varuh človekovih pravic odločil, da jih posreduje pritožniku.

4.14 Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da ti statistični podatki pomenijo "pomembne nove informacije". Vendar ni navedel nobenih pripomb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da morda ni zadovoljen s predloženimi podatki urada EPSO.

4.15 Zato varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni razlogov za nadaljnjo preiskavo v zvezi s tem vidikom pritožbe.

5 Domnevno napačno prikazovanje posebnega poročila varuha človekovih pravic z dne 18. oktobra 1999 s strani urada EPSO

5.1 Pritožnik je trdil, da je bilo sklicevanje urada EPSO na posebno poročilo varuha človekovih pravic v pismu z dne 23. decembra 2003 nepomembno. Menil je, da je njegov namen odvrniti kandidate od vložitve pritožb ali zahteve po informacijah, ki bi jih urad EPSO neprijetno posredoval, in je zato zavajajoč.

5.2 Urad EPSO je v dopisu z dne 23. decembra 2003 pritožnika obvestil, da je natečajna komisija preučila točke, ki jih je izpostavil v dopisu z dne 11. decembra 2003, ponovno preučila njegov test in potrdila svojo odločitev. Poleg tega je poudaril, da "informacije iz našega prejšnjega pisma sledijo priporočilom Evropskega varuha človekovih pravic iz njegovega posebnega poročila Evropskemu parlamentu z dne 18. oktobra 1999, zlasti v zvezi z obveznostjo ohranjanja zaupnosti dela izbirne komisije, zlasti kadar gre za primerjalno oceno uspešnosti kandidatov". Zdi se, da so informacije, na katere se je EPSO skliceval v tem stavku, informacije, ki jih je pritožniku poslal v dopisu z dne 25. novembra 2003 v zvezi s postopkom ocenjevanja in pregledovanja, ki ga je sprejel EPSO.

5.3 EPSO je v svojem mnenju navedel, da je bilo sklicevanje na posebno poročilo varuha človekovih pravic pravilno, saj je varuh človekovih pravic priznal, da bi morala posvetovanja izbirne komisije v zvezi s primerjalno oceno uspešnosti kandidatov ostati tajna. Ugotovila je tudi, da lahko kandidati po ukrepih, ki jih je Komisija sprejela na podlagi tega posebnega poročila, zdaj pridobijo kopijo testnega papirja in ocenjevalnega lista, ki ga je pripravil odbor za ocenjevanje teh testov.

5.4 Varuh opozarja, da načela dobrega upravljanja od institucij in organov Skupnosti zahtevajo, da državljanom zagotovijo točne informacije. Institucije in organi bi se morali izogibati zavajajočemu predstavljanju informacij.

5.5 Varuh opozarja tudi, da je bilo njegovo posebno poročilo Evropskemu parlamentu z dne 18. oktobra 1999 pripravljeno po preiskavi na lastno pobudo o tajnosti, ki je bila del postopkov zaposlovanja Komisije. Kot je poudaril pritožnik, splošni namen tega posebnega poročila ni bil zaščititi raven tajnosti, ki jo je sprejela Komisija, temveč oblikovati priporočila o tem, kako bi lahko Komisija povečala preglednost na področju natečajev. Varuhinja človekovih pravic je sicer priznala, da mora delo izbirnih komisij, zlasti njihove razprave, ostati tajno, vendar je menila, da to Komisiji ne bi smelo preprečiti spoštovanja načel dobrega upravljanja. Zato je Komisiji priporočil, naj kandidatom na zahtevo omogoči dostop do lastnega ocenjenega testnega papirja.

5.6 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je EPSO v svojem pismu z dne 23. decembra 2003 označil svoje sklicevanje na posebno poročilo varuha človekovih pravic kot veljavno "zlasti v zvezi z obveznostjo ohranjanja zaupnosti dela izbirne komisije, zlasti kadar gre za primerjalno oceno uspešnosti kandidatov". Ta zadnji vidik se je izrecno pojavil v dopisu urada EPSO z dne 25. novembra 2003, v katerem je urad EPSO pritožnika obvestil, da se "uspehi kandidatov [...] dejansko ocenjujejo primerjalno". Poleg tega je EPSO z dopisom z dne 25. novembra 2003 pritožniku omogočil dostop do njegovega testnega dokumenta in ocenjevalnega lista, ki ga je izpolnila komisija. Zato se zdi, da je bilo posebno poročilo varuha človekovih pravic v tem okviru pomembno.

5.7 Res je, da bi EPSO lahko jasneje pojasnil, zakaj meni, da je posebno poročilo varuha človekovih pravic pomembno v okviru njegovega dopisa pritožniku z dne 25. novembra 2003. Vendar varuh človekovih pravic meni, da to sklicevanje ni zavajajoče. Zato v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti.

6 Domnevne zamude pri obravnavi pritožbe na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov

6.1 Pritožnik je trdil, da je pri obravnavi njegove pritožbe v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov prišlo do nepravilnosti. Trdil je, da je odločbo prejel prepozno in da je moral več kot štiri tedne po prejemu izvirnika vložiti zahtevo za prevod.

6.2 EPSO je trdil, da so bili roki v celoti upoštevani.

6.3 Pritožnik je menil, da bi mu moral biti prevod odločbe poslan v ustreznem roku in ne le izvirnik odločbe. V nasprotnem primeru zavezujoči rok dejansko ni veljal za pritožnike, katerih jezik slučajno ni bil jezik, ki ga uporablja urad EPSO. Varuh človekovih pravic je ta vidik vključil v svojo zahtevo za dopolnilno mnenje.

6.4 EPSO v svojem odgovoru na to zahtevo ni podal pripomb v zvezi s tem vprašanjem.

6.5 Zdi se, da pritožnik ne izpodbija poročila urada EPSO o kronologiji dogodkov. Pristojna služba Komisije je njegovo pritožbo evidentirala 13. februarja 2004. Odločitev je bila sprejeta 11. junija 2004, to je v štirih mesecih po evidentiranju pritožbe, in posredovana pritožniku še isti dan. Prevod je bil pritožniku poslan 13. julija 2004. To je bilo storjeno, preden je pritožnik poslal svojo zahtevo pristojni službi (15. julija 2004).

6.6 V skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov "organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih od datuma vložitve pritožbe".

6.7 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožbeni postopek iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov obvezen za vse osebe, za katere veljajo Kadrovski predpisi, zlasti za javne uslužbence Evropskih skupnosti, preden se lahko obrnejo na sodišča Skupnosti ali varuha človekovih pravic. Člen 28(f) Kadrovskih predpisov določa, da je uradnik lahko imenovan le, če "predloži dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov Skupnosti in o zadovoljivem znanju drugega jezika Skupnosti v obsegu, ki omogoča opravljanje dela". Zato ni izključeno, da imajo institucije in organi Skupnosti pravico odgovoriti na pritožbe, ki jih vložijo njihovi javni uslužbenci na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, v jeziku, ki ni njihov, in zagotoviti prevod v jezik teh uradnikov šele po izteku štirimesečnega roka, določenega v tej določbi. Vendar je treba upoštevati, da v obravnavani zadevi postopka ni uporabil javni uslužbenec, ampak državljan, ki se je prijavil na delovno mesto. Za kandidate v izbirnih postopkih je uporaba postopka iz člena 90(2) neobvezna (5).

6.8 Varuh opozarja, da je dobra upravna praksa, da se odločitve državljanom sporočijo pravočasno in v jeziku, v katerem so se obrnili na institucijo. Ugotavlja, da urad EPSO ni navedel nobenih razlogov, zakaj bi bilo v zvezi s tem upravičeno kandidate v izbirnih postopkih obravnavati drugače kot druge državljane. Po mnenju varuha človekovih pravic zgolj dejstvo, da je bila kandidatom dana možnost, da vložijo pritožbe v zvezi z odločitvami v postopkih zaposlovanja na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ne more upravičiti takega odstopanja od načel dobrega upravljanja. Zdi se koristno opozoriti, da uporaba člena 90(2) Kadrovskih predpisov pomeni, da ima zadevna institucija ali organ na voljo štiri mesece za odločitev o pritožbi .. Zdi se torej, da imajo institucije in organi Skupnosti v vsakem primeru na voljo dovolj časa, da kandidatom zagotovijo prevod odločb o pritožbah iz člena 90(2), ki so jih vložili ti kandidati, v njihov jezik.

6.9 V tem primeru je bilo izvirno besedilo odločbe (v francoščini) poslano pravočasno. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil pritožnik v dopisu, priloženem tej odločbi, obveščen, da mu bo angleški prevod odločbe poslan takoj, ko bo na voljo.

6.10 Vendar pa varuhinja ugotavlja tudi, da urad EPSO ni podal nobenega pojasnila ali opravičila, zakaj je potreboval več kot mesec dni, da je odločitev prevedel v angleščino. Meni, da dejstvo, da urad EPSO pritožnika o svoji odločitvi ni obvestil v jeziku, v katerem je vložil pritožbo, v ustreznem roku, pomeni nepravilnost. Zato bo v zvezi s tem vidikom pritožbe podana kritična pripomba.

7 Domnevno preveč omejen obseg nadzora pri obravnavi pritožbe na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov

7.1 Pritožnik je trdil, da je bila presoja njegove pritožbe v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov napačno omejena na stopnjo nadzora, ki ga izvajajo sodišča Skupnosti.

7.2 V zvezi s stopnjo pregleda je urad EPSO trdil, da je upošteval vse informacije, ki so bile ocenjene kot koristne, vključno z ustaljeno sodno prakso, zlasti v zvezi z natečaji. Dodala je, da je bil postopek enak tistemu, ki je bil uporabljen v vseh drugih očitkih.

7.3 Varuh opozarja na opredelitev nepravilnosti, ki jo je navedel v svojem letnem poročilu za leto 1997: Do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne ravna v skladu z zanj zavezujočim pravilom ali načelom.

7.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni pojasnil, v skladu s katerim pravilom ali načelom bi moral EPSO po njegovem mnenju pri obravnavi pritožb sprejeti višje standarde kot sodišča Skupnosti. Zato meni, da pritožnik ni dokazal svoje trditve, da je bil obseg pregleda pri obravnavi njegove pritožbe na podlagi člena 90(2) preveč omejen.

7.5 Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, želi varuh človekovih pravic v zvezi s tem dodati, da se pri pregledu upravnih odločb sklicuje tudi na sodno prakso sodišč Skupnosti. Zato tudi obseg njegovega nadzora ne presega nujno obsega nadzora, ki ga izvaja sodišče (glej na primer točko 2.5 zgoraj).

8 Zatrjevana napačna navedba EPSO iz sodbe Sodišča prve stopnje

8.1 EPSO je v svoji odločitvi o pritožbi pritožnika v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov pod naslovom "Zakon" in z oznako "v uvodu" podal naslednjo izjavo:

„[...] presoja natečajne komisije pri ocenjevanju sposobnosti kandidatov je lahko predmet nadzora le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo njeno delo (sodba Sodišča prve stopnje z dne 15. julija 1993 v združenih zadevah Camara Alloisio in drugi proti Komisiji, T-17/90, T-28/91 in T-17/92, Recueil, str. II-841, točka 90).“

8.2 Izvirnik upoštevnega dela sodbe Sodišča se glasi: „Vendar lahko Sodišče take ocene [izbirne komisije] pregleda le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo delo izbirne komisije“ (poudarek dodan).

8.3 Pritožnik je menil, da je EPSO "namerno napačno navedel" ta odlomek, da bi dobil vtis, da ni mogoče izvajati nadzora nad natečajno komisijo brez "očitne kršitve pravil, ki urejajo njeno delo".

8.4 Glede na to, da se zdi, da je to vprašanje del pritožnikove trditve o tem, kako je urad EPSO obravnaval njegovo pritožbo, in se ne zdi, da bi šlo za ločeno trditev, ni bilo med trditvami, o katerih je varuh človekovih pravic urad EPSO zaprosil za mnenje.

8.5 Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da urad EPSO ni odgovoril na to vprašanje. Zato je varuh človekovih pravic to vprašanje vključil v svojo zahtevo za dopolnilno mnenje.

8.6 Urad EPSO v svojem odgovoru na to zahtevo tega vprašanja ni izrecno obravnaval. Navedla je, da so bili vsi argumenti, ki bi lahko pokazali, da so bile pritožnikove pravice v celoti spoštovane, vključeni v njeno mnenje o tej pritožbi. Zato se ni zdelo potrebno dodati dodatnih pripomb, kot je predlagal varuh človekovih pravic.

8.7 Pritožnik je kritiziral dejstvo, da urad EPSO ni odgovoril na vsa vprašanja, ki jih je varuh človekovih pravic zastavil v svoji zahtevi za dodatno mnenje, in varuha človekovih pravic pozval, naj iz tega neodgovora izpelje svoje zaključke.

8.8 Varuh človekovih pravic meni, da je dobra upravna praksa, da institucija ali organ, ki ga zadeva pritožba varuhu človekovih pravic, komentira vse obtožbe, ki jih pritožnik navaja v svoji pritožbi, zlasti če jih varuh človekovih pravic navaja posamično.

8.9 V tem primeru je urad EPSO menil, da ni treba odgovoriti na pritožnikovo trditev v zvezi z domnevno napačno navedbo. Varuh človekovih pravic meni, da je to obžalovanja vredno. Ker pa lahko na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, kljub temu oblikuje vsebinsko stališče o tem vidiku pritožbe, meni, da ni razlogov za nadaljnjo obravnavo tega vprašanja.

8.10 Najprej je treba opozoriti, da zadevni odlomek ni neposreden citat, ampak le sklicevanje na sodbo Sodišča.

8.11 Poleg tega domnevna napačna navedba pomeni, da je bil izpuščen izraz "Sodišče". Pritožnik je trdil, da ta opustitev daje napačen vtis, da ni mogoče izvajati upravnega nadzora nad izbirno komisijo, če ni „očitne kršitve“, medtem ko bi moral biti po njegovem mnenju standard upravnega pregleda višji od standarda pregleda, ki ga opravi Sodišče (točka 7.1). Vendar, kot je navedeno v točki 7.4 zgoraj, pritožnik ni pojasnil, v skladu s katerim načelom bi to moralo veljati.

8.12 Zato varuh človekovih pravic meni, da po njegovem mnenju izpustitev izraza "Sodišče" ne ustvarja napačnega vtisa. Zato varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svojega stališča, da je EPSO iz sodbe „namerno napačno navedel“. V zvezi s tem ni ugotovil nepravilnosti.

9 Obravnavanje pritožnikovega primera kot celote s strani urada EPSO

9.1 Pritožnik je menil, da je urad EPSO obravnaval več vprašanj v zvezi z njegovimi zahtevami in pritožbami, od katerih je vsako samo po sebi pomenilo nepravilnost ali pa je bilo le malo nepravilnosti. Zato je način, kako je urad EPSO obravnaval njegov primer kot celoto, pomenil nepravilnost.

9.2 EPSO v svojem odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnem mnenju ni komentiral tega vprašanja.

9.3 Varuh človekovih pravic je podrobno preučil vse pritožnikove trditve in njegovo trditev. Rezultati tega pregleda so navedeni zgoraj. Vendar varuh človekovih pravic ne vidi, kako bi lahko več vidikov, v zvezi s katerimi niso bile odkrite nepravilnosti, prispevalo k znesku, ki pomeni nepravilnost.

9.4 Zato varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni utemeljil svojega stališča, da je urad EPSO pri obravnavi njegovega primera - gledano v celoti - ravnal nepravilno.

10 Sklepne ugotovitve

10.1 Na podlagi preiskav, ki jih je varuh človekovih pravic opravil v zvezi s to pritožbo, je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Urad EPSO pritožnika ni obvestil o svoji odločitvi glede njegove pritožbe v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov v jeziku, v katerem je vložil pritožbo v ustreznem roku, kar pomeni nepravilnost.

Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke, ki se nanašajo na posebne dogodke v preteklosti, in glede na to, da je pritožnik naknadno prejel prevod zadevne odločbe, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

10.2 O tej odločitvi bo obveščen tudi direktor urada EPSO.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Natečaj za zaposlitev je sprva organizirala Komisija. Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je nato prevzel odgovornost za natečaj, urad EPSO pa je pritožniku poslal ustrezne odgovore. Pritožba je bila poslana uradu EPSO v mnenje. Vendar sta Komisija in urad EPSO o tej zadevi poslala skupno mnenje.

(2) Izvirnik odlomka sodbe Sodišča se glasi: "Vendar pa lahko Sodišče prve stopnje take presoje nadzira le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo delo natečajne komisije (...)." (Združene zadeve T-17/90, T-28/91 in T-17/92, Camara Alloisio in drugi proti Komisiji, Recueil 1993, str. II-841, točka 90) (moj poudarek).

(3) UL 2001, L 145, str. 43.

(4) Ker ni dodatnih pojasnil, varuh človekovih pravic domneva, da se urad EPSO dejansko sklicuje na merila za ocenjevanje, ki jih je določila natečajna komisija.

(5) Obvestilo o javnih natečajih COM/A/1/02 in COM/A/2/02 (objavljeno 25. julija 2002 v Uradnem listu C177A), ki je upoštevno v tej zadevi, v prilogi pod naslovom "Pritožba" določa: "Vložite lahko pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (...) ali vložite tožbo na Sodišču prve stopnje (...)." V prilogi pod naslovom "Pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic" je določeno: „Kot vsi državljani Unije se lahko pritožite pri evropskem varuhu človekovih pravic (...).“