Ozadje pritožbe

1. Maja 2024 je začel veljati akt o kritičnih surovinah [1]. Cilj te uredbe EU je zagotoviti dostop do zanesljive in trajnostne oskrbe z bistvenimi minerali in materiali z velikim gospodarskim pomenom in znatnim tveganjem za oskrbo, ki so ključni za digitalne, zelene in obrambne tehnologije.

2. V skladu z aktom o kritičnih surovinah se lahko nekateri projekti rudarjenja, predelave in recikliranja priznajo kot „strateški projekti“[2], kar pomeni, da ti projekti pridobijo prednostni status, ki od nacionalnih organov in sodišč zahteva, da čim prej izvedejo vse upravne ali sodne postopke v zvezi z izdajo dovoljenj za navedene projekte. Status strateškega projekta prinaša tudi prednosti v smislu lažjega dostopa do financiranja. 

3. Odločitve o določitvi statusa strateškega projekta sprejme Evropska komisija po posvetovanju z „Odborom za kritične surovine“, ki ga sestavljajo strokovnjaki držav članic.

4. Komisija je maja 2024 objavila prvi razpis za zbiranje prijav za priznanje projektov na področju kritičnih surovin kot strateških projektov v okviru akta o kritičnih surovinah.[3] Marca 2025 je kot strateške projekte imenovala prvih 47 projektov v EU. [4] Junija 2025 je kot strateške projekte prvič imenovala 13 projektov v državah zunaj EU, vključno s projektom pridobivanja litija v dolini Jadar v Srbiji [5].

5. Pritožnik, odvetnik, je julija 2025 pri Evropski komisiji vložil prošnjo [6] za dostop javnosti do dokumentov, v kateri je zaprosil za odobritev zadevne države nečlanice EU v zvezi s priznanjem „projekta Jadar“ kot „strateškega projekta“ v okviru akta o kritičnih surovinah.

6. Avgusta 2025 je Komisija odgovorila pritožniku. Opredelila je dokument, do katerega je zavrnila dostop javnosti zaradi potrebe po zaščiti mednarodnih odnosov EU [7].

7. Pritožnik je 9. septembra 2025 vložil „potrdilno prošnjo“, v kateri je izpodbijal uporabo izjeme, na katero se je sklicevala Komisija, in trdil, da prevlada javni interes za razkritje.

8. Komisija je podaljšala rok za odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika.

9. Ko Komisija pritožniku ni odgovorila v podaljšanem roku, se je pritožnik oktobra 2025 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

10. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o implicitni zavrnitvi dostopa javnosti do spornega dokumenta s strani Komisije [8].

11. Varuhinja človekovih pravic je najprej pozvala Komisijo, naj brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje do 2. decembra 2025 sprejme potrdilni sklep. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo tudi obvestila, da bo, če zamuda ne bo odpravljena, pregledala sporni dokument.

12. Ker potrditvena odločba ni bila sprejeta, je varuhinja človekovih pravic od Komisije zahtevala, naj pregleda sporni dokument in dokumentacijo v zvezi s posvetovanjem z zadevno tretjo osebo.

13. Komisija je 13. maja 2026 sprejela potrdilni sklep o pritožnikovi zahtevi za dostop javnosti, s katerim je odobrila širok delni dostop do spornega dokumenta, pri čemer je upoštevala le redigiranje osebnih podatkov [9].

14. Varuh človekovih pravic je pritožnika vprašal, ali želi dati pripombe na potrdilni sklep Komisije, vendar ni prejel odgovora.

Ocena varuha človekovih pravic

15. Ta preiskava se je nanašala na implicitno zavrnitev Komisije, da javnosti omogoči dostop do dokumenta, za katerega je Komisija ugotovila, da spada na področje uporabe pritožnikove zahteve za dostop.

16. Med preiskavo je Komisija sprejela izrecno potrditveno odločbo, ki je nadomestila implicitno zavrnitev. Komisija je v potrdilnem sklepu odobrila širok delni dostop do spornega dokumenta.

17. Pritožnik ni izpodbijal preostalih redigiranj, ki temeljijo na razlogih varstva podatkov. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je bila pritožba v zvezi z implicitno zavrnitvijo Komisije rešena z zdaj odobrenim dostopom. Pozdravlja večjo preglednost, doseženo v tem primeru.

18. Kljub temu globoko obžaluje zamudo Komisije pri obravnavi pritožnikove zahteve za dostop. Rok, ki ga je varuh človekovih pravic določil za odgovor na svojo potrdilno prošnjo, se je iztekel 2. decembra 2025, Komisija pa je od tega datuma še vedno potrebovala več kot pet mesecev, da je sprejela končno stališče o prošnji za dostop. To ni bilo upravičeno. Varuhinja človekovih pravic se na splošno zaveda, da ima Komisija še vedno zamude pri obravnavi zahtev za dostop javnosti. Še naprej pozorno spremlja zadevo na podlagi pritožb, ki so ji bile predložene.

Sklepne ugotovitve

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjimi ugotovitvami:

Evropska komisija je s sprejetjem izrecne potrditvene odločbe o pritožnikovi prošnji za dostop, s katero je odobrila širok delni dostop do spornega dokumenta, rešila pritožbo.

Kljub temu obžaluje zamudo Komisije pri sprejetju potrdilnega sklepa, ki je trajala tudi po tem, ko je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Teresa Anjinho

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 16. julija 2026

[1] Uredba (EU) 2024/1252 z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1252/oj.

[2] Glej zlasti člene 6(1), 7 in 10 CRMA.

[3] Na voljo na spletnem naslovu: https://single-market-economy.ec.europa.eu/calls-expression-interest/call-applications-strategic-projects-under-critical-raw-materials-act_en.

[4] Sklep Komisije, v katerem so navedeni vsi projekti v EU, ki so bili opredeljeni kot strateški projekti, je na voljo na: https://webgate.ec.europa.eu/circabc-ewpp/d/d/workspace/SpacesStore/1958718b-21e9-40f4-9c9f-42a58dc4c5a3/download.

[5] Sklep Komisije, v katerem so navedeni vsi projekti zunaj EU, ki so bili opredeljeni kot strateški projekti, je na voljo na: https://single-market-economy.ec.europa.eu/document/download/808502c2-21c7-4ca8-855f-ff0b528f91c4_en?filename=C_2025_3491_1_EN_ACT_part1_v4.pdf.

[6] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj.

[7] V skladu s tretjo alineo člena 4(1)(a) Uredbe št. 1049/2001.

[8] Člen 8(3) Uredbe št. 1049/2001 določa, da „če institucija ne odgovori v predpisanem roku, se šteje, da je odgovor negativen, prosilec pa ima pravico sprožiti sodni postopek proti instituciji in/ali vložiti pritožbo pri varuhu človekovih pravic“.

[9] V skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.