Strasbourg, 20. januarja 2005

Spoštovani gospod X.,

Dne 17. avgusta 2004 ste se pritožili Evropskemu varuhu človekovih pravic glede tega, kako je Evropska investicijska banka obravnavala vašo vlogo za delovno mesto finančnega analitika pri EIB (sklic FI04WWW03).

Pritožbo sem 2. septembra 2004 posredoval predsedniku Evropske investicijske banke. EIB je svoje mnenje poslala 5. oktobra 2004. Posredoval sem vam ga 12. oktobra 2004 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 25. oktobra 2004.

novembra 2004 sem EIB zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo. EIB je odgovorila 8. decembra 2004. Ta odgovor sem vam posredoval 14. decembra 2004 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 21. decembra 2004.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik, ciprski državljan, ki živi v Združenem kraljestvu, je 16.(1) maja 2004 zaprosil za delovno mesto finančnega analitika (sklic FI04WWW03), ki ga je objavila Evropska investicijska banka (EIB). Pritožnik trdi, da je svojo vlogo po potrebi izpolnil prek spletnega mesta EIB, pri čemer je predložil spremni dopis in življenjepis.

Ker pritožnik 2. julija 2004 ni prejel odgovora, se je odločil, da bo stopil v stik z EIB, da bi se pozanimal o izidu njegove vloge.

Pritožnik trdi, da je potreboval šest dragih telefonskih klicev, da se je lahko pogovarjal z nekom iz kadrovskega oddelka EIB. Rečeno mu je bilo, da vloge ni mogoče najti. Pritožnik še vedno trdi, da je bilo po nekaj poizvedbah ugotovljeno, da je bila vloga registrirana z uporabo njegovega imena kot priimka. Pritožnik je nadalje navedel, da je bil obveščen, da EIB nima kopije njegovega življenjepisa in da bo obveščen o izidu njegove vloge.

Dne 9. julija 2004 je bil pritožnik s standardnim dopisom, ki ga je poslal g. U. iz EIB, obveščen, da njegova vloga ni bila uspešna. Pritožnik je navedel, da je bil razlog za ta dopis njegova preiskava z dne 2. julija 2004. Vprašal se je tudi, kako je EIB lahko ocenila njegovo vlogo glede na opis delovnega mesta, če ni imela kopije njegovega življenjepisa.

Pritožnik je menil, da njegov življenjepis zelo ustreza zahtevam delovnega mesta, zato je prosil EIB, naj pojasni svojo odločitev, da njegove prijave ne bo uvrstila v ožji izbor.

V svojem odgovoru z dne 21. julija 2004 je g. U. po navedbah pritožnika v bistvu navedel dva razloga, zakaj njegova prijava ni bila uvrščena v ožji izbor, in sicer (a) pomanjkanje najmanj petih let poklicnih izkušenj na področju finančnih in kapitalskih trgov, tehnik upravljanja bank ter upravljanja sredstev/obveznosti, kot se zahteva za to delovno mesto, in (b) dejstvo, da iz njegovega življenjepisa ni razvidno, da bi pritožnik imel "zelo dobro znanje ali razumevanje francoščine".

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic navedel, da ima sedem let ustreznih poklicnih izkušenj (dve leti na področju upravljanja premoženja, eno leto na področju investicijskega bančništva, dve leti na področju revizije in upravljanja poslovnih financ, dve leti na področju upravljanja projektnega financiranja), da ima očitno izkušnje na področju finančnih in kapitalskih trgov, da ima izkušnje na področju upravljanja portfeljev in izkušnje kot pomočnik poslovnega direktorja, ki je usposobljen za upravljanje sredstev/obveznosti, ter da njegove izkušnje na področju upravljanja portfeljev jasno kažejo na izkušnje na področju tehnik upravljanja bank. Pritožnik je nadalje navedel, da je opis delovnega mesta jasno zahteval angleščino ali francoščino. Izrazil je tudi mnenje, da EIB kot institucija EU ne sme diskriminirati oseb, ki ne govorijo francosko.

Pritožnik je nadalje trdil, da je U., ko je vprašal, kje bi se lahko pritožil zoper zdravljenje, ki ga je prejel, v ironičnem tonu predlagal, da bi se lahko obrnil na Sodišče Evropskih skupnosti. Po mnenju pritožnika bi moral tudi g. U. omeniti možnost pritožbe varuhu človekovih pravic.

Pritožnik je izrazil mnenje, da U. ni nikoli videl kopije svojega življenjepisa in ni navedel razlogov, zakaj svoje prijave ni uvrstil v ožji izbor, saj so njegovi sodelavci njegovo prijavo (pritožnika) založili in je nikoli resno preučili. Trdil je tudi, da so mu lagali in da je bil diskriminiran na podlagi jezika.

Pritožnik je navedel, da je kopije svoje pritožbe poslal poslancem Evropskega parlamenta v Združenem kraljestvu in na Cipru ter da si pridržuje pravico do vložitve tožbe proti EIB na Sodišču Evropske unije.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic svoje pritožbe zoper EIB razvrstil v štiri razdelke. Vendar se zdi, da sta prva dva med seboj povezana. Zato se je zdelo, da je pritožnik želel navesti naslednje trditve:

(1) EIB njegove vloge ni ustrezno obravnavala in ocenila.

(2) Razlogi za zavrnitev prošnje so bili neutemeljeni in diskriminatorni.

(3) EIB ni predložila popolnih informacij o možnostih uveljavljanja pravnih sredstev.

Poizvedba

Mnenje Evropske investicijske banke

EIB je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Spletni prosilci so bili odgovorni za pravilen vnos podatkov, ki so bili neposredno vneseni v sistem EIB za prejem vlog. Pritožnik je svoje ime vpisal v polje, namenjeno njegovemu priimku. Zato so sistemi EIB pritožnikovo vlogo samodejno zabeležili pod njegovim imenom. Kadrovska služba EIB zato ni mogla izslediti vloge, ko je pritožnik 2. julija 2004 telefoniral. Osebje EIB je nato popravilo napako, ki jo je storil pritožnik. Vendar to nikakor ni posegalo v postopek obravnave vloge.

Zaradi velikega števila prijav (povprečno 250 prijav na delovno mesto) je postopek zaposlovanja v EIB običajno trajal nekaj mesecev. V tem primeru je bil 9. julija 2004 pritožniku poslan negativen odgovor, hkrati pa so tudi drugi kandidati prejeli negativne odgovore za isto delovno mesto. Negativni odgovor je bil podan po običajnih postopkih EIB v zvezi z zaposlovanjem in ni bil povezan s pritožnikovo telefonsko preiskavo z dne 2. julija 2004.

Pritožnik ni imel najmanj petih let delovnih izkušenj na področjih, navedenih v opisu delovnega mesta. Čeprav je pritožnikov življenjepis odražal sedem let poklicnih izkušenj, te izkušnje niso bile v celoti na področjih, navedenih v opisu delovnega mesta. Izjava pritožnika, da EIB ni hranila kopije njegovega življenjepisa, je bila neutemeljena (2).

Opis delovnega mesta je zahteval zelo dobro znanje ali dobro razumevanje francoščine. Iz pritožnikovega življenjepisa je bilo razvidno, da ne obvlada francoskega jezika. Zahteva po posebnem jezikovnem znanju ni bila nezakonita in je bila skupna postopkom zaposlovanja vseh institucij in organov EU. Prav tako je bila popolnoma v skladu z načeli, ki jih je razvila sodna praksa sodišč Skupnosti.

V odgovor na pritožnikovo vprašanje, ki ga je postavil v svojem elektronskem sporočilu z dne 12. julija 2004, o tem, na kateri "pravni organ" se lahko obrne, če bi se odgovor EIB na njegovo elektronsko sporočilo štel za nezadovoljivega, je EIB v svojem dopisu z dne 21. julija 2004 pritožnika obvestila, da ima pravico zahtevati odškodnino pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Pritožniku je bil ta odgovor dan ob upoštevanju natančno opredeljenega vprašanja, ki ga je postavil. To razlago je potrdilo tudi dejstvo, da je pritožnik nekaj dni zatem zaključil telefonski pogovor z g. U. z besedami "se vidimo na sodišču". Odgovor EIB je temeljil na premisleku, da bi lahko evropski varuh človekovih pravic v vlogi mediatorja državljanom ponudil izbiro pravnih sredstev z značilnostmi in prednostmi, ki se razlikujejo od običajnih pravnih sredstev, ki jih zagotavlja sodišče, saj njegova priporočila za zadevno institucijo ali organ niso pravno zavezujoča. V vsakem primeru je bila možnost, da državljani naslovijo pritožbe na varuha človekovih pravic, jasno navedena v različnih dokumentih, objavljenih na spletni strani EIB (kot je Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev EIB v odnosih z javnostjo). Pritožnik je imel popoln dostop do teh informacij in jih je učinkovito uporabil z vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic. To je pokazalo, da je bil pritožnik dobro obveščen o tej možnosti in da ni utrpel nobene škode, ker ga EIB ni omenila.

EIB je zato menila, da ni prišlo do nepravilnosti.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in podal naslednje pripombe:

Tudi če bi bilo njegovo ime vpisano kot njegov priimek, bi morala biti EIB sposobna pravočasno odgovoriti na vlogo. Ker je EIB trdila, da so bili negativni odgovori poslani drugim kandidatom hkrati z njenim pisnim odgovorom, bi morala predložiti kopije takih dopisov skupaj z dokazilom, da so se ti kandidati prijavili na isto delovno mesto.

Kar zadeva poklicne izkušnje, je EIB zgolj trdila, da njegove poklicne izkušnje niso pomembne. EIB bi morala na podlagi opisa delovnega mesta natančno pojasniti, zakaj njegove izkušnje niso bile pomembne.

EIB bi morala pokazati, zakaj je bil francoski jezik pomemben za ta položaj. Obrazložitev EIB naj ne bi dokazovala, da EIB ni diskriminirala oseb, ki niso govorile francosko.

Zahteva glede francoskega jezika je bila uporabljena tudi za zelo podobno delovno mesto, ki ga je EIB objavila pred nekaj meseci in za katero se je prijavil. Prav tako ni nikoli prejel odgovora na to prošnjo.

Opis delovnega mesta je zahteval "zelo dobro znanje angleščine in / ali francoščine". To je pomenilo, da je moral kandidat zelo dobro obvladati angleščino ali francoščino.

EIB je imela na voljo celotno pravno ekipo (ki so jo plačali evropski davkoplačevalci), ki ji je pomagala pripraviti odgovor. Da bi to bila bitka med enakimi, je varuh človekovih pravic prosil za nasvet, kako bi mu lahko zagotovili enake vire.

Pritožnik je na koncu dejal, da bi bil hvaležen, če bi varuh človekovih pravic lahko ohranil zaupnost korespondence in EIB ne bi obvestil o identiteti delodajalca, za katerega zdaj dela.

Dodatne poizvedbe
Zahteva za dodatne informacije

Glede na pripombe pritožnika se je zdelo, da so potrebne dodatne informacije, da bi varuh človekovih pravic lahko obravnaval pritožbo. Varuhinja človekovih pravic je zato od EIB zahtevala, naj pojasni, zakaj je za delovno mesto, za katero se je prijavil pritožnik, potrebno zelo dobro znanje ali dobro znanje francoskega jezika.

Glede na zahtevo pritožnika v njegovih pripombah je varuh človekovih pravic nadalje odločil, da je treba pritožbo (ki prvotno ni bila zaupna) od takrat naprej obravnavati kot zaupno.

V skladu z njegovim običajnim postopkom je bil izvod pritožnikovih pripomb poslan instituciji skupaj z zahtevo po dodatnih informacijah. Glede na to, da je pritožnik prosil varuha človekovih pravic, naj EIB ne razkrije identitete njegovega novega delodajalca (kar je bilo omenjeno v zadnjem odstavku pripomb), je varuh človekovih pravic EIB posredoval kopijo pripomb, iz katerih ti podatki niso bili razvidni. EIB je bila o tem ustrezno obveščena.

Odgovor EIB

EIB je v svojem odgovoru pojasnila, da sta „delovna jezika, ki se dnevno uporabljata v EIB, angleščina in francoščina“, kot je določeno v priročniku o postopkih splošnega urada, pravilih in postopkih za vse uslužbence EIB. Po mnenju EIB sta bila oba jezika običajno bistvena za dobro opravljanje vsakodnevnega dela. EIB je dodala, da je pritožnik zaprosil za delovno mesto koordinatorja v Direktoratu za finance, za katero je bila ta zahteva še pomembnejša za opravljanje nalog, povezanih z delovnim mestom, ki so vključevale raziskave trgov na podlagi objavljenih virov ter stike z ustreznimi javnimi in zasebnimi institucijami ter bančnimi nasprotnimi strankami iz francosko govorečega sveta.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi. Trdil je, da je angleščina prevladujoči jezik v veliko večjem številu držav kot francoščina. Pritožnik je tudi poudaril, da se angleščina (in ne francoščina) v večini večjezičnega sveta dojema kot poslovni jezik.

Pritožnik je prav tako zaprosil varuha človekovih pravic za dovoljenje, da korespondenco v zvezi s tem primerom da na voljo poslancem britanskega parlamenta.

ODLOČBA

1 Uvodne opombe

1.1 Ta očitek se nanaša na prijavo za delovno mesto finančnega analitika (sklic FI04WWW03), ki jo je objavila Evropska investicijska banka (EIB).

1.2 Pritožnik v pritožbi ni zahteval zaupnosti. Vendar je pritožnik v svojih pripombah na mnenje EIB navedel, da bi mu bilo hvaležno, če bi varuh človekovih pravic lahko ohranil zaupnost korespondence. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da je treba pritožbo obravnavati kot zaupno. Ta odločitev je bila sprejeta z edinim namenom izpolnitve pritožnikove zahteve, da se zaščitijo njegovi interesi. Pritožnik se zato lahko odpove tej zaščiti in korespondenco da na voljo tretjim osebam, če to želi. Vendar bo varuh človekovih pravic pritožbo še naprej obravnaval kot zaupno za namene obravnavanja morebitnih zahtev za dostop do dokumentov, s katerimi razpolaga.

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje EIB poudaril, da ima EIB na voljo celotno pravno ekipo (ki jo plačujejo evropski davkoplačevalci), ki ji pomaga pripraviti odgovor. Da bi to bila bitka med enakimi, je pritožnik prosil varuha človekovih pravic za nasvet, kako bi mu lahko zagotovili enake vire. Opozoriti je treba, da varuh človekovih pravic deluje popolnoma neodvisno in da ima možnost, da upravo zaprosi za vse informacije in pojasnila, ki bi jih morda potreboval za obravnavo pritožbe, po potrebi na lastno pobudo. Dejstvo, da pritožnik nima na voljo specializiranih odvetnikov, zato pritožnika ne bi smelo postavljati v slabši položaj.

1.4 Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da se je pred nekaj meseci prijavil na zelo podobno delovno mesto v EIB, ne da bi prejel odgovor na to prijavo. Ker ni podrobnejših informacij o datumu objave tega delovnega mesta in njegovem natančnem sklicu, varuh človekovih pravic ne more preučiti tega vidika pritožbe. Pritožnik pa lahko pri varuhu človekovih pravic vloži novo pritožbo v zvezi s tem vprašanjem.

2 Domnevno neustrezno obravnavanje in ocenjevanje vloge

2.1 Pritožnik je vlogo vložil na spletu 16. maja 2004. Ker pritožnik 2. julija 2004 ni prejel odgovora, se je odločil, da bo stopil v stik z EIB, da bi se pozanimal o izidu njegove vloge. Pritožnik trdi, da je potreboval šest dragih telefonskih klicev, da se je lahko pogovarjal z nekom iz kadrovskega oddelka EIB. Rečeno mu je bilo, da vloge ni mogoče najti. Pritožnik še vedno trdi, da je bilo po nekaj poizvedbah ugotovljeno, da je bila vloga registrirana z uporabo njegovega imena kot priimka. Pritožnik je nadalje navedel, da je bil obveščen, da EIB nima kopije njegovega življenjepisa in da bo obveščen o izidu njegove vloge. Dne 9. julija 2004 je bil pritožnik s standardnim dopisom, ki ga je poslal g. U. iz EIB, obveščen, da njegova vloga ni bila uspešna. Pritožnik je navedel, da je bil razlog za ta dopis njegova preiskava z dne 2. julija 2004. Vprašal se je tudi, kako je EIB lahko ocenila njegovo vlogo glede na opis delovnega mesta, če ni imela kopije njegovega življenjepisa. U. je v odgovoru z dne 21. julija 2004 pritožnika obvestil o razlogih, zakaj njegova vloga ni bila uvrščena v ožji izbor. Pritožnik je izrazil mnenje, da U. ni nikoli videl kopije svojega življenjepisa in ni navedel razlogov, zakaj svoje prijave ni uvrstil v ožji izbor, saj so njegovi sodelavci njegovo prijavo (pritožnika) založili in je nikoli resno preučili. Zato je trdil, da EIB ni ustrezno obravnavala in ocenila njegove vloge.

2.2 EIB je v svojem mnenju navedla, da so spletni prosilci odgovorni za pravilno vnašanje podatkov, ki so bili neposredno vneseni v sistem EIB za prejem vlog. Po navedbah EIB je pritožnik svoje ime vpisal v polje, namenjeno njegovemu priimku. Zato so sistemi EIB pritožnikovo vlogo samodejno zabeležili pod njegovim imenom. Kadrovska služba EIB zato ni mogla izslediti vloge, ko je pritožnik 2. julija 2004 telefoniral. Osebje EIB je nato popravilo napako, ki jo je storil pritožnik. Po mnenju EIB pa to nikakor ni posegalo v postopek obravnave vloge. EIB je navedla, da so zaradi velikega števila vlog njeni postopki zaposlovanja običajno trajali nekaj mesecev. V tem primeru je bil 9. julija 2004 pritožniku poslan negativen odgovor, hkrati pa so tudi drugi kandidati prejeli negativne odgovore za isto delovno mesto. Po mnenju EIB negativni odgovor ni bil povezan s pritožnikovo telefonsko preiskavo z dne 2. julija 2004. EIB je nadalje trdila, da je pritožnikova izjava, da ni hranil kopije njegovega življenjepisa, neutemeljena.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje EIB navedel, da bi morala EIB, tudi če bi bilo njegovo ime vpisano kot njegov priimek, pravočasno odgovoriti na vlogo. Glede na to, da je EIB trdila, da so bili negativni odgovori poslani drugim kandidatom hkrati, ko mu je pisala, bi morala po njenem mnenju predložiti kopije takih dopisov skupaj z dokazom, da so se ti kandidati prijavili na isto delovno mesto.

2.4 Varuh ugotavlja, da se ta trditev nanaša na postopkovne vidike obravnave vloge, ki jo je vložil pritožnik, s strani EIB. Drugo vprašanje, ali je bila zavrnitev te prošnje utemeljena, je predmet druge trditve (glej točko 3 spodaj).

2.5 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da dokazi, ki jih je predložila EIB, očitno potrjujejo, da je pritožnik napačno vpisal svoje ime v polje, namenjeno njegovemu priimku. V teh okoliščinah je pojasnilo EIB, da zato ni mogla izslediti vloge, ko je pritožnik 2. julija 2004 telefoniral, razumno. Varuh nadalje ugotavlja, da je EIB pritožnika 9. julija 2004, to je manj kot dva meseca po vložitvi vloge, obvestila, da je bila ta neuspešna. Glede na veliko število vlog, za katere se zdi, da jih je EIB prejela, se obdobje, ki ga je EIB potrebovala za oceno vloge, ne zdi pretirano. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da EIB ni treba zaprositi za predložitev kopij dopisov o zavrnitvi drugih prijav za isto delovno mesto.

2.6 Varuh nadalje ugotavlja, da je pritožnik v elektronskem sporočilu z dne 12. julija 2004 poizvedoval o odločitvi EIB, ta pa je odgovorila z dopisom z dne 21. julija 2004, v katerem je navedla razloge, zakaj pritožnikova prošnja ni bila uspešna. Zdi se torej, da se je EIB hitro odzvala na pritožnikovo vprašanje.

2.7 V zvezi s trditvijo pritožnika, da EIB ni shranila kopije njegovega življenjepisa, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je EIB izpodbijala to točko in predložila dokaze, da je registrirala in shranila ta življenjepis. Varuh nadalje ugotavlja, da se je g. U. v svojem dopisu z dne 21. julija 2004 (kopijo katerega je predložila EIB) izrecno skliceval na pritožnikov življenjepis.

2.8 V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni ugotovil nepravilnosti v zvezi s svojo prvo trditvijo.

3 Razlogi za zavrnitev prijave

3.1 EIB je v svojem dopisu z dne 21. julija 2004 navedla dva razloga, zakaj pritožnikova vloga ni bila uvrščena v ožji izbor, in sicer (a) pomanjkanje najmanj petletnega strokovnega znanja na področju finančnih in kapitalskih trgov, tehnik upravljanja bank ter upravljanja sredstev/obveznosti, kot se zahteva za to delovno mesto, in (b) dejstvo, da iz njegovega življenjepisa ni bilo razvidno, da bi pritožnik "zelo dobro obvladal ali dobro razumel francoščino". Pritožnik je trdil, da je imel zahtevane poklicne izkušnje. Izrazil je tudi mnenje, da EIB kot institucija EU ne sme diskriminirati oseb, ki ne govorijo francosko.

3.2 EIB je v svojem mnenju navedla, da je njeno stališče pravilno. EIB je poudarila, da čeprav je pritožnikov življenjepis odražal sedem let poklicnih izkušenj, te izkušnje niso bile v celoti na področjih, navedenih v opisu delovnega mesta. Nadalje je navedla, da je opis delovnega mesta zahteval zelo dobro znanje ali dobro razumevanje francoščine in da je iz pritožnikovega življenjepisa razvidno, da ni imel nobenega znanja francoskega jezika. EIB je menila, da zahteva po posebnem jezikovnem znanju ni nezakonita in je skupna postopkom zaposlovanja vseh institucij in organov EU. Po mnenju EIB je bila ta zahteva tudi popolnoma v skladu z načeli, ki jih je razvila sodna praksa sodišč Skupnosti.

3.3 Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svojem stališču. Trdil je, da opis delovnega mesta zahteva „zelo dobro znanje angleščine in/ali francoščine“ in da to pomeni, da mora kandidat zelo dobro obvladati angleščino ali francoščino. Pritožnik je tudi trdil, da mora EIB dokazati, zakaj bi moral biti francoski jezik pomemben za ta položaj.

3.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnikova trditev, da je za zadevno delovno mesto zadostovalo zelo dobro znanje angleščine, očitno temelji na napačnem razumevanju odlomka, ki določa jezikovne zahteve. Ta odlomek se glasi: "Zelo dobro znanje angleščine in/ali francoščine ter dobro razumevanje drugega jezika. (...)". Jasno je torej, da je bilo potrebno zelo dobro znanje enega od tukaj navedenih jezikov in dobro razumevanje drugega jezika.

3.5 EIB je v svojem odgovoru na vprašanje varuha človekovih pravic v zvezi s tem pojasnila, da sta "delovna jezika, ki se vsakodnevno uporabljata v EIB, angleščina in francoščina", kot je določeno v priročniku o postopkih, pravilih in postopkih splošnega urada EIB za vse uslužbence EIB. Po mnenju EIB sta bila oba jezika običajno bistvena za dobro opravljanje vsakodnevnega dela.

3.6 Varuh meni, da je treba v mejah, ki jih določa zakonodaja Skupnosti, odločitev o tem, kateri jezik (ali jeziki) se bodo uporabljali kot delovni jeziki, prepustiti zadevni instituciji ali organu Skupnosti. Jasno je, da bi bila učinkovita notranja komunikacija znotraj institucije ali organa Skupnosti in s tem pravilno delovanje zadevne institucije ali organa izjemno otežena, če ne celo nemogoča, brez odločitve o jeziku, ki se uporablja za notranjo komunikacijo. Za zagotovitev učinkovite komunikacije znotraj institucije ali organa bi zadostovala določitev enega jezika kot skupnega delovnega jezika. Vendar se ne zdi izključeno, da lahko institucija ali organ izbere več jezikov kot enega, ki se uporabljajo kot delovni jeziki, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Zdi se, da je EIB kot delovna jezika izbrala angleščino in francoščino. Vendar je treba opozoriti, da je generalni pravobranilec Poiares Maduro v nedavno podanem mnenju (3) izrazil stališče, da v takih primerih zahteva po sposobnosti ohranjanja učinkovitega notranjega komuniciranja kot taka instituciji ali organu ne daje pravice, da od kandidatov zahteva znanje vseh delovnih jezikov. Kot je navedel generalni pravobranilec, se zdi, da znanje enega samega skupnega jezika zadostuje za dobro sporazumevanje v organizaciji, če vsi zaposleni obvladajo ta jezik (4). Varuh človekovih pravic meni, da je ta argument prepričljiv.

3.7 Vendar je treba opozoriti, da je EIB zahtevo po znanju angleščine in francoščine utemeljila ne le s tem, da oba jezika uporablja kot interna delovna jezika, ampak tudi s sklicevanjem na ustrezno delovno mesto kot tako. V zvezi s tem je EIB poudarila, da je pritožnik zaprosil za delovno mesto koordinatorja v Direktoratu za finance, za katero je bila ta zahteva še pomembnejša za opravljanje nalog, povezanih z delovnim mestom, kar je vključevalo raziskave trgov na podlagi objavljenih virov ter stike z ustreznimi javnimi in zasebnimi institucijami ter bančnimi nasprotnimi strankami iz francosko govorečega sveta. Ob upoštevanju teh pojasnil varuhinja človekovih pravic meni, da se vztrajanje EIB, da morajo kandidati za zadevno delovno mesto obvladati angleščino in francoščino, ne zdi nerazumno.

3.8 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni izpodbijal trditve EIB, da je iz pritožnikovega življenjepisa razvidno, da ne obvlada francoskega jezika. Glede na to, da pritožnik tako ni izpolnjeval enega od pogojev, povezanih z zadevnim delovnim mestom, se zdi odločitev EIB, da zavrne njegovo vlogo, pravilna. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da ni treba preučiti, ali je EIB prav tako pravilno menila, da pritožnik ni izpolnil zahteve po vsaj petih letih ustreznih poklicnih izkušenj. Tudi če bi bila ocena EIB v zvezi s tem napačna, bi bila odločitev o zavrnitvi pritožnikove prošnje še vedno zakonita, saj pritožnik ni imel potrebnega jezikovnega znanja.

3.9 V teh okoliščinah se zdi, da v zvezi z drugo trditvijo pritožnika ni bilo nepravilnosti.

4 Nepredložitev popolnih informacij o možnostih uveljavljanja pravnih sredstev

4.1 Pritožnik je opozoril, da mu je bilo na vprašanje, kje se lahko pritoži zoper zdravljenje, ki ga je prejel, rečeno, da se lahko obrne na Sodišče Evropskih skupnosti. Po mnenju pritožnika bi morala EIB omeniti tudi možnost pritožbe varuhu človekovih pravic. Pritožnik je zato trdil, da EIB ni predložila popolnih informacij o možnostih uveljavljanja pravnih sredstev.

4.2 EIB je odgovorila, da je bil zgoraj navedeni odgovor pritožniku dan ob upoštevanju natančno opredeljenega vprašanja, ki ga je postavil. Po mnenju EIB je to razlago potrdilo tudi dejstvo, da je pritožnik nekaj dni zatem zaključil telefonski pogovor z g. U. z besedami "se vidimo na Sodišču". EIB je tudi poudarila, da je možnost, da državljani naslovijo pritožbe na varuha človekovih pravic, v vsakem primeru jasno navedena v različnih dokumentih, objavljenih na spletni strani EIB, da je imel pritožnik popoln dostop do teh informacij in da jih je učinkovito uporabil z vložitvijo pritožbe pri varuhu človekovih pravic. Po mnenju EIB je to pokazalo, da je bil pritožnik dobro obveščen o tej možnosti in da ni utrpel nobene škode, ker je EIB ni omenila.

4.3 Varuh meni, da bi bilo dejansko bolje, če bi EIB pritožnika tudi izrecno opozorila na možnost pritožbe varuhu človekovih pravic. Ker pa je pritožnik kljub temu lahko vložil pritožbo pri njem, varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe.

5 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska investicijska banka ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske investicijske banke.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Dokument, ki ga je EIB predložila skupaj s svojim mnenjem (kopija vpisa te kopije v svoj sistem prejema vlog), kaže na to, da je bila vloga morda vložena že 13. maja 2004. Vendar se zdi, da ta točka ni pomembna za to preiskavo.

(2) EIB je skupaj s svojim mnenjem predložila kopijo življenjepisa in kopijo vpisa te kopije v svoj sistem za prejem vlog.

(3) Mnenje z dne 16. decembra 2004 v zadevi C-160/03, Španija proti Komisiji.

(4) Loc. cit., točka 56.