# Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi 1368/2004/GG zoper Evropsko komisijo
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: null
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/2193)
---
> Pritožnik, nemška družba, je bil član konzorcija, s katerim je Komisija sklenila pogodbo o opravljanju storitev. Pogodba je bila sklenjena za zagotovitev dveh strokovnjakov EU, sodirektorja in finančnega/upravnega direktorja, za okoljski projekt na Kitajskem. Strokovnjak, zaposlen pri pritožniku, je bil imenovan za finančnega/upravnega direktorja in je po dodatku k pogodbi dejansko postal namestnik sodirektorja. Dve leti pozneje je delegacija Komisije v Pekingu konzorcij obvestila, da se je odločila prekiniti pogodbo s strokovnjakom, ker ni izpolnil svojih nalog, kakor so bile spremenjene v dodatku. Pritožnik je Komisijo zaprosil za dostop do dokumentov, na katerih je temeljila odpoved pogodbe. Komisija je to zahtevo zavrnila.
> 
> Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Komisija ni ravnala v skladu z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov. Pozneje je trdila tudi, da je bila odpoved pogodbe nezakonita.
> 
> Komisija je trdila, da dokumentov ni mogoče razkriti, ker bi vplivali na osebno integriteto strokovnjaka in njegove poslovne interese. Dodala je, da se dokumenti lahko dajo na voljo sodnemu organu šele po tem, ko sodišče odredi njihovo predložitev. Kar zadeva odpoved pogodbe, je Komisija konzorciju dvakrat pisno očitala, da izvedenec ni izpolnjeval svojih nalog, vendar se položaj ni spremenil. Nenehno je odlašal s prevzemom novih odgovornosti. Njegovi kolegi, ki so bili prisiljeni prevzeti dodatno delovno obremenitev, so se zaradi tega še naprej pritoževali.
> 
> Službe varuha človekovih pravic so pregledale spis Komisije. Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi vseh dokazov ugotovila, da čeprav ni bilo nepravilnosti v zvezi z odpovedjo pogodbe, Komisija ni podala razumne razlage za zavrnitev dostopa do upoštevnih dokumentov. Zato je na Komisijo naslovil osnutek priporočila, v katerem jo je pozval, naj ponovno preuči pritožnikovo zahtevo.
> 
> Komisija je navedla, da je še vedno prepričana, da je zahtevo ustrezno obravnavala. Vendar pa je v duhu dobrega sodelovanja ponovno preučil zadevo in lahko odobril delni dostop do 13 od 16 zadevnih dokumentov, tako da je izbrisal nekatera imena in pogodbene podrobnosti. Pritožnik je pozdravil koncesije Komisije, vendar je poudaril, da niso bile dovolj daljnosežne.
> 
> Varuhinja človekovih pravic je menila, da Komisija njegovega osnutka priporočila ni ustrezno izvedla. Meni, da Komisija ni ustrezno pojasnila, zakaj je iz nekaterih dokumentov izbrisala ime sodirektorja Unije in ker ni odobrila vsaj delnega dostopa do preostalih treh dokumentov. Ker varuh človekovih pravic ne more izdati dodatnega osnutka priporočila v zvezi z isto zadevo, je to zadevo zaključil s kritično pripombo.
> 
Strasbourg, 15. decembra 2005   

Spoštovani g.

maja 2004 ste v imenu GFI Umwelt -- Gesellschaft für Infrastruktur und Umwelt mbH pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z zahtevo za dostop do dokumentov.

maja 2004 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 25. avgusta 2004. Poslal sem vam ga 30. avgusta 2004 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 27. septembra 2004. V teh pripombah ste predložili dodatno trditev.

Dne 20. oktobra 2004 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z Vašo zadevo in za pripombe na dodatno trditev, ki ste jo navedli. Komisija je svoj odgovor poslala 14. decembra 2004. Poslal sem vam ga 14. decembra 2004 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 30. decembra 2004.

18. januarja 2005 sem Komisijo zaprosil za vpogled v njen spis. Pregled zadevnih dokumentov so moje službe opravile 22. februarja 2005. Izvod tega poročila vam je bil poslan 28. februarja 2005 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 9. marca 2005.

Dne 29. aprila 2005 sem na Komisijo naslovil osnutek priporočila in jo pozval, naj do 31. julija 2005 predloži podrobno mnenje.

Generalni sekretariat Komisije me je z obvestilom z dne 5. avgusta 2005 obvestil, da bo podrobno mnenje predloženo z zamudo.

Dne 31. avgusta 2005 ste pisali, da bi se pozanimali, ali je Komisija prejela odgovor. Ta dopis je prispel na moj urad 7. septembra 2005. V telefonskem pogovoru z g. Grillom iz mojih služb ste bili istega dne obveščeni, da podrobno mnenje Komisije še ni bilo prejeto.

Podrobno mnenje Komisije sem prejel 6. oktobra 2005 (angleški izvirnik) in 24. oktobra 2005 (nemški prevod). Posredoval sem vam ga 13. oktobra 2005 (angleški izvirnik) in 25. oktobra 2005 (nemški prevod) s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 7. novembra 2005.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA
--------

*Uvod*   

Ta pritožba je povezana z drugo pritožbo (pritožba 402/2004/GG), ki jo je vložil isti pritožnik, nemška družba.
*Pritožba 402/2004/GG*   

Komisija je 3. avgusta 1999 sklenila pogodbo o opravljanju storitev z družbo Rhein-Ruhr Ingenieur-Gesellschaft mbH („RRI", nemško podjetje) kot vodjo konzorcija, ki vključuje pritožnika. Pogodba je bila sklenjena za zagotovitev dveh strokovnjakov EU, sodirektorja in finančnega/upravnega direktorja za tehnično pomoč integriranemu okoljskemu projektu Liaoning Integrated Environment Project (LIEP) med EU in Kitajsko, veliko: Vodenje programske pisarne in projekta okoljskega ozaveščanja. W., strokovnjak, zaposlen pri pritožniku, je septembra 2000 postal finančni/upravni vodja. Po dodatku k pogodbi, podpisani septembra 2001, je W. postal namestnik sodirektorja.

Delegacija Komisije v Pekingu je 15. septembra 2003 s priporočenim pismom obvestila RRI, da se je odločila odpovedati pogodbo na podlagi člena 15 zadnjenavedenega in z obrazložitvijo, da namestnik sodirektorja ni izpolnil svojih nalog, kakor so bile spremenjene v dodatku št. 2. Komisija je pojasnila, da je v dveh dopisih, poslanih 6. junija 2002 in 30. januarja 2003, poudarila, da storitve, ki jih je opravil pritožnik, niso bile opravljene v skladu z zahtevami Komisije, in opozorila, da bo konzorcij, ki ga vodi RRI, obravnavala kot kršitev pogodbe, če namestnik sodirektorja ne bo izpolnil svojih nalog.

Družba RRI je v dopisu z dne 22. septembra 2003 izpodbijala to odločbo in od Komisije zahtevala natančnejše informacije o razlogih zanjo. Delegacija je v svojem odgovoru z dne 26. septembra 2003 poudarila, da ima namestnik sodirektorja med drugim „odgovornost za javna naročila in sklepanje pogodb". Po mnenju delegacije strokovnjak pritožnika ni izpolnil te dolžnosti.

RRI je 10. novembra 2003 na Delegacijo naslovil še eno pismo. Delegacija v svojem odgovoru z dne 18. novembra 2003 ni navedla nobenih dodatnih podrobnosti v zvezi z razlogi za svojo odločitev o odpovedi pogodbe.

Zaradi odpovedi pogodbe o tehnični pomoči je pritožnik menil, da je treba prekiniti pogodbo o zaposlitvi z W. Ta je zoper to odločbo vložil pritožbo pri Arbeitsgericht (delovno sodišče) v Bonnu (Nemčija). Zdi se, da je moral pritožnik med tem postopkom predložiti podrobne informacije v zvezi z domnevno zavrnitvijo W., da bi opravljal svoje naloge.

Pritožnik je v pritožbi 402/2004/GG v bistvu trdil, da Komisija ni zagotovila dovolj natančnih informacij o razlogih za odpoved pogodbe o tehnični pomoči.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je treba izvesti preiskavo. Pritožbo je zato poslal Komisiji, da poda svoje mnenje. To mnenje je bilo nato posredovano pritožniku, da poda svoje pripombe. Varuh človekovih pravic je na podlagi rezultatov teh preiskav menil, da je Komisija zagotovila dovolj natančne informacije o razlogih za odpoved pogodbe in da zato ni bilo nepravilnosti v zvezi s trditvijo pritožnika. Zadeva je bila zato zaključena z odločbo z dne 12. avgusta 2004[(1).](#(1)){#Footnote1}
*Dopis pritožnika z dne 19. marca 2004*   

Pritožnik je v pritožbi navedel, da je na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[(2)](#(2)){#Footnote2} (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 1049/2001) Komisiji predložil zahtevo za dostop do dokumentov v zvezi s prekinitvijo pogodbe na dan, ko je pisal varuhu človekovih pravic (5. februarja 2004).

V nadaljnjem dopisu z dne 19. marca 2004 je pritožnik obvestil varuha človekovih pravic, da je bila ta zahteva 26. februarja 2004 zavrnjena, da je bila 4. marca 2004 vložena potrdilna prošnja in da je treba preiskavo varuha človekovih pravic razširiti tako, da bo zajemala zavrnitev dostopa s strani Komisije.

Glede na to, da se rok, v katerem je morala Komisija obravnavati potrdilno prošnjo v skladu z Uredbo 1049/2001 (15 delovnih dni po registraciji), v času, ko je pritožnik napisal ta dopis, še ni iztekel, je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da še ne more obravnavati te nadaljnje trditve, da pa lahko pritožnik ponovno predloži to vprašanje takoj po izteku ustreznega roka, če Komisija še vedno ne odgovori.
*Ta očitek*   

V dopisu z dne 3. maja 2004 je pritožnik ponovil svojo pritožbo v zvezi z vprašanjem dostopa do dokumentov in poudaril, da je bila potrdilna prošnja 26. aprila 2004 zavrnjena. Ta dopis je bil zato evidentiran kot nova pritožba (pritožba 1368/2004/GG).

Komisija je v svoji odločbi razlikovala med tremi kategorijami dokumentov. Dokumenti, ki spadajo v prvi dve kategoriji (1: pogodbeni dokumenti; 2: Korespondenca v zvezi z izvajanjem pogodbe) so bile navedene, medtem ko so bili dokumenti kategorije 3 navedeni le na splošno („različna korespondenca, predvsem po elektronski pošti, med različnimi osebami v zvezi z izvajanjem pogodbe"). Komisija je trdila, da vprašanja dostopa ni mogoče obravnavati v zvezi z določenimi prosilci, saj so razkriti dokumenti javni in so torej dostopni vsem.

Potem ko je Komisija izrazila mnenje, da bi pritožnik že moral imeti dokumente iz prvih dveh kategorij, je v zvezi s celotnimi dokumenti podala naslednje pripombe.

Dokumenti so vsebovali informacije komercialne narave o udeleženih družbah, strokovnjakih in osebah. Odobritev dostopa do teh dokumentov je bila zato preprečena s členom 4(2) Uredbe, v skladu s katerim se dostop zavrne, kadar bi razkritje oslabilo varstvo poslovnih interesov.

Razkritje bi ogrozilo tudi varstvo zasebnosti in integritete posameznikov. To je veljalo zlasti za dokumente, ki so vsebovali imena nekaterih oseb (v nekaterih primerih celo njihove življenjepise). Zato se je uporabljala tudi izjema iz člena 4(1)(b) Uredbe.

Delnega dostopa ni bilo mogoče odobriti, saj so bile vse informacije, ki so jih ti dokumenti vsebovali v zvezi z izvajanjem pogodbe, zajete s potrebo po zaščiti poslovnih interesov zadevnih oseb. Nič naj ne bi kazalo na obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic priznal, da ima dokumente iz prvih dveh kategorij, ne pa tudi dokumentov iz tretje kategorije. Poudarila je, da je ne zanimajo nobeni dokumenti v zvezi s tretjimi osebami, temveč le tisti, ki se nanašajo na prekinitev njene "lastne" pogodbe. Pritožnik je tudi trdil, da je obrazložitev Komisije v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete g. W. „groteskna". Poudarilo je, da je Komisija svojo odpoved pogodbe utemeljila z domnevno kršitvijo W. in je tako njegovo integriteto izpodbijala veliko slabše, kot bi bilo to mogoče storiti s kakršnim koli dostopom do dokumentov.

Pritožnik je nadalje trdil, da bi s pristopom Komisije Uredba št. 1049/2001 postala brezpredmetna, saj se večina dokumentov nanaša na osebne ali poslovne interese tretjih oseb.

Pritožnik je tako v bistvu trdil, da Komisija ni ravnala v skladu z Uredbo 1049/2001, ko je zavrnila dostop do dokumentov, ki jih je zahtevala z dopisoma z dne 5. februarja 2004 in 4. marca 2004. Trdila je, da bi morala Komisija odobriti dostop do zadevnih dokumentov.

Poizvedba
---------

**Mnenje Komisije**   

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe.

Spremenjene pristojnosti g. W. so bile določene v dodatku k pogodbi. Vendar W. ni nikoli prevzel novih nalog, morda zato, ker njegova pogodba o zaposlitvi s konzorcijem ni bila spremenjena, da bi odražala nove pristojnosti. Delegacija je poskušala pojasniti to zadevo, vendar ni nikoli prejela jasnega odgovora. Te razmere so privedle do pritožb novozaposlenega sodirektorja in kitajskega direktorja. Komisija se je nazadnje odločila, da prekine pogodbo.

Prošnja za dostop se je nanašala na izmenjave, predvsem po elektronski pošti, med drugimi osebami, ki so sodelovale pri izvajanju programa, pri čemer je bilo poudarjeno, da W. v spremenjenem mandatu ni prevzel novih odgovornosti, ki izhajajo iz povišanja njegovega delovnega mesta. Razkritje teh sporočil bi bilo škodljivo za g. W. kot posameznika. To bi vplivalo na njegovo osebno integriteto in poslovne interese v zvezi z njegovim položajem na trgu dela. Komisija je menila, da je dolžna varovati poslovne interese W., ne pa poslovnih interesov katere koli druge stranke. Nobenega razloga ni bilo za domnevo, da je W. osebno odgovoren za to, da novi mandat ni bil spoštovan. Razlog za zavrnitev prevzema novih odgovornosti bi lahko bil njegov pogodbeni položaj z družbo RRI ali pritožnikom.

Ko je bil dokument posredovan prosilcu, je postal javno dostopen, dostop do njega pa bi bilo treba odobriti vsem drugim prosilcem. Očitno je bilo, da dokumentov, do katerih je pritožnik zahteval dostop, ni bilo mogoče javno objaviti. Namen predloga je bil uporabiti dokumente v sodnem postopku proti W. To ni bilo povezano z javnostjo in javnim interesom za razkritje dokumentov, ki jih imajo institucije.

Na podlagi navedenega je Komisija vztrajala pri svoji odločitvi, da pritožniku ne bo razkrila dokumentov. Dodala je, da se dokumenti lahko dajo na voljo sodnemu organu šele po tem, ko sodišče odredi njihovo predložitev.
**Pripombe pritožnika**   

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in podal naslednje dodatne pripombe.

Mnenje Komisije, da je treba ravnanje gospoda W. pojasniti z domnevno nezadovoljivo pogodbo o zaposlitvi s pritožnikom, je bilo povsem špekulativno. Dne 11. aprila 2002 je pritožnik obvestil Komisijo, potem ko je stopil v stik z g. W., da se je ta dobro zavedal svojih odgovornosti. Njena prošnja za dostop do poročil o misijah v zvezi s projektom ali vsaj odlomkov teh poročil, ki se nanašajo na domnevno slabo uspešnost g. W., pa je bila zavrnjena. Konzorcij je 5. februarja 2003 na zahtevo delegacije izjavil: „Opozarjamo vas, da pogodbeni sporazum med \[W.\] in \[pritožnikom\] ne more povzročiti nobenih projektnih ovir."

Pritožnik je poudaril, da je na podlagi stališča, ki ga je Komisija zavzela v zvezi z dostopom do dokumentov, menil, da odpoved zadevne pogodbe zaradi domnevne nedejavnosti g. W. ni bila v skladu z zakonom. Zato je varuha človekovih pravic pozval, naj to vprašanje vključi v svojo preiskavo. V zvezi s tem je pritožnik trdil, da je nenavadno, da je bila odločitev o prekinitvi pogodbe sprejeta po pritožbi novega sodirektorja in kitajskega direktorja. Pritožnik je poudaril, da je novi sodirektor zaposlen v podjetju, ki konkurira konzorciju.
**Nadaljnje poizvedbe**   

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.
*Zahteva za dodatne informacije in dopolnilno mnenje*   

Varuhinja človekovih pravic je zato prosila Komisijo (1), naj pojasni, zakaj bi moralo biti dejstvo, da je pritožnik nameraval uporabiti dokumente, do katerih je zahteval dostop v sodnih postopkih, pomembno za to, kako Komisija obravnava zahteve, vložene v skladu z Uredbo 1049/2001, in (2) naj mu zagotovi seznam dokumentov, ki spadajo v kategorijo 3, skupaj z navedbo izjem(-e) iz Uredbe 1049/2001 za vsak dokument ali kategorijo dokumentov, na podlagi katerih je Komisija menila, da pritožniku ni mogoče odobriti dostopa.

Varuh človekovih pravic je Komisijo zaprosil tudi za mnenje o dodatni trditvi pritožnika, da odpoved zadevne pogodbe zaradi ravnanja g. W. ni bila v skladu z zakonom.
*Odgovor Komisije*   

Komisija je v odgovoru navedla naslednje pripombe.
++V zvezi z vprašanjem dostopa do dokumentov++   

V skladu s členom 6(1) Uredbe 1049/2001 prosilcu ni bilo treba navesti razlogov, ko je zaprosil za dostop do dokumentov. Interesi tožeče stranke torej v tem okviru niso bili upoštevni. Komisija je s sklicevanjem na uporabo zadevnih dokumentov, ki jo je pritožnik nameraval uporabiti, mislila, da tega namena ni mogoče šteti za prevladujoč javni interes, ki bi prevladal nad potrebo po zaščiti poslovnih interesov druge stranke v postopku.

Kategorija 3 dokumentov, do katerih je pritožnik zahteval dostop, je obsegala 16 dokumentov[(3).](#(3)){#Footnote3} Razkritje teh dokumentov bi oslabilo varstvo "zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov" (člen 4(1)(b) Uredbe 1049/2001). Do razkritja takih podatkov bi lahko prišlo le, če bi bili izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[(4).](#(4)){#Footnote4} Člen 8(b) te uredbe je od prosilca zahteval, da dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov, od institucije pa, da se prepriča, da prenos ne posega v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
++V zvezi z dodatno trditvijo pritožnika++   

Pogodba o opravljanju storitev za zagotovitev dveh strokovnjakov EU (sodirektorja in finančnega/upravnega direktorja) je bila podpisana 3. avgusta 1999. Družba RRI je 8. septembra 2000 sporočila, da mora finančni/upravni strokovnjak zaradi družinskih razlogov odstopiti konec oktobra 2000, in predlagala W. kot svojega namestnika. Komisija se je s tem strinjala.

Zaradi zamenjave sodirektorja je Komisija v dopisu z dne 10. avgusta 2001 družbi RRI predlagala, naj se status in odgovornosti W. nadgradijo. RRI je to sprejel. Zaradi tega je bil 3. septembra 2001 podpisan dodatek (dodatek št. 2) k pogodbi o opravljanju storitev. V tem dodatku so se zelo podrobno povečale odgovornosti finančnega/upravnega upravitelja, vključno z določbo (v členu 1.2.2 mandata), da bo „odgovornost za podpis (npr. v zvezi z vidiki javnega naročanja, zahtevki za prenose, upravljanjem računov in pogodb) delil s kitajskim direktorjem". Med odgovornostmi in nalogami, ki so mu bile zaupane, sta bili „odgovornost za javna naročila in sklepanje pogodb". Druga pomembna funkcija je bila „začasna zamenjava sodirektorja Evropske komisije in vodje ekipe" (člen 4(1) mandata). Finančni/upravni direktor (g. W.) je tako dejansko postal namestnik sodirektorja, njegova pristojbina pa se je zvišala.

Komisija je 2. aprila 2002 pisala RRI, da bi se pritožila, da W. ne izpolnjuje svojih novih odgovornosti in nalog. Družba RRI je bila v skladu s členom 6 pogodbe edina kontaktna točka za komunikacijo v zvezi s pogodbo. junija 2002 so bili ti pomisleki ponovno izraženi. Vendar se razmere niso spremenile.

Komisija je 30. januarja 2003 ponovno opozorila podjetje RRI, da bo kršilo pogodbo, če se to ne bo spremenilo. Družba RRI je v odgovoru z dne 5. februarja 2003 obljubila, da bo zadevo razjasnila takoj, ko se bo W. vrnil s počitnic. Vendar se položaj ni spremenil in W. je še naprej odlašal s prevzemom vseh novih odgovornosti. Vse zadevne strani (kitajski sodirektor in sodirektor EU), ki so bile prisiljene prevzeti to dodatno delovno obremenitev, so se na delegacijo še naprej obračale s pritožbami v zvezi s tem.

Delegacija je 15. septembra 2003 odpovedala pogodbo v skladu s členom 15 iste pogodbe.

Komisija je na koncu navedla, da je menila, da je ravnala v skladu z določbami pogodbe, ki jo je sklenila s konzorcijem, ki ga je vodila družba RRI.
*Pripombe pritožnika*   

Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da šest od osmih dokumentov, ki spadajo v kategorijo 3 in so iz leta 2003, izvira od sodirektorja EU, zaposlenega v konkurenčnem podjetju. Pritožnik je nadalje poudaril, da bi lahko Komisija te dele dokumentov izpraznila, če bi ustrezni dokumenti dejansko vsebovali zasebne podatke. Vendar je trdila, da W. v okviru zadevne pogodbe ni deloval kot fizična oseba, temveč kot uslužbenec pritožnika.
*Pregled spisa Komisije*   

Službe varuha človekovih pravic so 22. februarja 2005 pregledale spis Komisije. Ob tej priložnosti je osebje varuha človekovih pravic poudarilo, da je Komisija dokumente v spisu opredelila kot zaupne in da zato ne bodo narejene nobene kopije. Predstavniki Komisije, ki so bili prisotni pri pregledu, so v odgovor na vprašanje osebja varuha človekovih pravic v zvezi s tem pojasnili, da Komisija vztraja pri svojem stališču, da je treba dostop do zadevnih dokumentov zavrniti na podlagi člena 4(1)(b) in člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001, ne glede na dejstvo, da je bila v dopisu Komisije z dne 2. decembra 2004 omenjena le prva od teh izjem.
*Pripombe pritožnika*   

Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu je bil poslan pritožniku, da poda svoje pripombe.

Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da njegovo stališče ostaja nespremenjeno. Glede na to, da je varuh človekovih pravic zdaj videl ustrezne dokumente, ga je pritožnik vprašal (1), ali ti dokumenti vsebujejo zadostne elemente, ki upravičujejo odpoved pogodbe; (2) ali bi bilo mogoče na morebitne navedbe v teh dokumentih odgovoriti in jih ovreči, če bi Komisija pravočasno odobrila dostop do teh dokumentov; (3) ali so dokumenti vsebovali osebne podatke o tretjih osebah in ali je Komisija v zadostni meri menila, da je W. deloval kot njen (pritožnikov) zaposleni; ali obstajajo razlogi ali utemeljitve za to, da se dokumenti obravnavajo kot zaupni; (5) ali je Komisija upoštevala, da je obravnava dokumentov kot zaupnih v skladu s členom 9(1) Uredbe 1049/2001 ovira za odobritev dostopa le, kadar se ti dokumenti nanašajo na javno varnost, obrambo ali vojaške zadeve; in (6) ali obstajajo znaki, ki kažejo na to, da je Komisija poskušala prikriti nepravilnosti ali neugoden vpliv konkurentov.

OSNUTEK PRIPOROČILA OMBUDŠČANA
------------------------------

**Osnutek priporočila**   

Varuh človekovih pravic je po preučitvi vseh dokazov, ki so mu bili predloženi ali ki so jih zbrale njegove službe, ugotovil, da čeprav ni bilo nepravilnosti v zvezi s prenehanjem pogodbe, Komisija ni podala razumne razlage za zavrnitev dostopa do upoštevnih dokumentov. Po mnenju varuha človekovih pravic je to pomenilo nepravilnost.

Ta sklep je temeljil na naslednjih premislekih:
> 1 Varuh človekovih pravic se ne more strinjati s stališčem Komisije glede *člena 4(1)(b)* Uredbe 1049/2001. Najprej je treba opozoriti, da se zadevni dokumenti nanašajo na izvajanje projekta, ki ga financira EU. G. W. je bil eden od oseb, ki so bile zaposlene v ta namen. Zato je težko razumeti, kako bi lahko razkritje dokumentov v zvezi z izvajanjem tega projekta oslabilo varstvo "zasebnosti" ali "celovitosti" gospoda W. Varuh nadalje ugotavlja, da zadevni dokumenti le potrjujejo trditev Komisije, da gospod W. ni izpolnil vseh obveznosti, ki so mu bile zaupane s pogodbo. Glede na to, da je Komisija svojo trditev navedla v svojem mnenju, ki je javno dostopen dokument, je težko razumeti, kakšno nadaljnjo škodo bi razkritje zadevnih dokumentov lahko povzročilo pravici g. W. do zasebnosti in integritete. Vendar varuh človekovih pravic tudi ob predpostavki, da bi razkritje dokumentov lahko vplivalo na zasebnost ali integriteto W., meni, da Komisija ni ustrezno preučila možnosti odobritve delnega dostopa, na primer z odobritvijo dostopa do različic dokumentov, v katerih je bilo ime W. izbrisano.
>
> 2 Na splošno bi bilo mogoče stališče Komisije v obravnavani zadevi razumeti tako, da se lahko, kadar je ime osebe (ki je osebni podatek) navedeno v dokumentu, ki ga ima Komisija, ta dokument razkrije le, če oseba, ki prosi za dostop, dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov v skladu s členom 8(b) Uredbe št. 45/2001. Glede na to, da večina dokumentov vsebuje imena, bi ta razlaga pravici do dostopa javnosti do dokumentov odvzela večino pomena, čeprav gre za temeljno pravico, ki jo priznava člen 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da člen 6(1) Uredbe št. 1049/2001 določa, da prosilcu, ki zahteva dostop do dokumentov, ki so v lasti institucije Skupnosti, ni treba navesti razlogov. Stališče Komisije, da mora oseba, ki zahteva dostop do dokumenta, dokazati potrebo po poimenovanju, kadar zadevni dokument vsebuje tako ime, je težko združljivo s to določbo.
>
> 3 Da bi se izognili kakršnemu koli dvomu, želi varuh človekovih pravic poudariti, da se strinja, da je lahko zaradi potrebe po varstvu zasebnosti osebe potrebno, da institucija Skupnosti ne razkrije imena te osebe, ko je zaprošena za dostop do dokumenta, ki vsebuje ime te osebe. Vendar varuh človekovih pravic meni, da mora taka odločitev temeljiti na dejstvih posameznega primera in da jo je treba sprejeti ob ustreznem upoštevanju dejstva, da je treba izjeme od pravice do dostopa razlagati ozko. Poleg tega meni, da je treba v takih primerih posebej skrbno preučiti možnost odobritve delnega dostopa.
>
> 4 Komisija se je sklicevala tudi na *prvo alineo člena 4(2)* Uredbe 1049/2001, v skladu s katero se dostop lahko zavrne, če bi razkritje oslabilo poslovne interese fizične ali pravne osebe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija poudarila, da je imela v mislih poslovne interese W. in nobene druge osebe. Vendar je težko razumeti, kakšni bi lahko bili poslovni interesi W., ki naj bi jih zagovarjala Komisija. Kot je bilo navedeno zgoraj, zadevni dokumenti le potrjujejo trditev Komisije, da W. ni izpolnil vseh obveznosti, ki so mu bile zaupane s pogodbo. Glede na to, da je Komisija svojo trditev navedla v svojem mnenju, ki je javno dostopen dokument, je težko razumeti, kakšno nadaljnjo škodo bi razkritje zadevnih dokumentov lahko povzročilo domnevnim poslovnim interesom W. Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija poudarila, da ni razloga za domnevo, da je W. osebno odgovoren za to, da novi mandat ni bil spoštovan. Glede na to je še težje razumeti, kako bi lahko razkritje dokumentov škodilo poslovnim interesom W.

Varuh človekovih pravic je zato 29. aprila 2005 v skladu s členom 3(6) svojega statuta na Komisijo naslovil naslednji osnutek priporočila[(5):](#(5)){#Footnote5}
> Komisija bi morala ponovno preučiti pritožnikovo zahtevo za dostop do dokumentov.
**Podrobno mnenje**   

Komisija je v podrobnem mnenju o osnutku priporočila podala naslednje pripombe.

Komisija je bila prepričana, da je ustrezno obravnavala pritožnikovo zahtevo za dostop do dokumentov in da je ustrezno obrazložila svojo odločitev, da ne bo razkrila 16 zadevnih dokumentov (seznam, ki ga je predložila). Kljub temu je v duhu dobrega sodelovanja ponovno preučil pritožnikovo zahtevo.

Komisija ni menila, da se dokument, ki vsebuje ime osebe, ne sme razkriti. Menila je, da je treba v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1049/2001 informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, zadržati, če bi razkritje vplivalo na zasebnost ali integriteto osebe ali bi kako drugače pomenilo nezakonito obdelavo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. V skladu s členom 4(6) Uredbe 1049/2001 se lahko delni dostop odobri z izbrisom osebnih podatkov.

Kadar dostopa do osebnih podatkov ni bilo mogoče odobriti v skladu z Uredbo št. 1049/2001, bi bilo treba v skladu z Uredbo št. 45/2001 razmisliti o možnosti prenosa podatkov določenemu prejemniku za poseben namen. V skladu s to uredbo je bilo treba ugotoviti potrebo po prenosu podatkov.

Ker prošnje za dostop do dokumentov ni bilo treba utemeljiti, je bilo treba dokument, ki je bil razkrit enemu prosilcu, posredovati kateremu koli drugemu prosilcu. Zato je morala Komisija pri ocenjevanju škode, ki bi jo lahko povzročila ugoditev zahtevi za dostop, upoštevati posledice javnega razkritja.

Komisija je menila, da bi v obravnavanem primeru razkritje dokumentov škodilo ugledu strokovnjaka. To bi ogrozilo varstvo njegove integritete in poslovnih interesov, saj bi ga lahko postavilo v neugoden položaj na trgu dela.

Vsi dokumenti, razen dokumenta št. 13 s seznama, so vsebovali dele, ki so jih ustvarile osebe zunaj Komisije. Ker je Komisija menila, da ni jasno, ali je treba dokumente razkriti ali ne, se je treba v skladu s členom 4(4) Uredbe št. 1049/2001 posvetovati z avtorji. Ker pa Komisija ni mogla stopiti v stik s temi avtorji, je morala upoštevati njihove zakonite interese na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo.

Po ponovni preučitvi vsakega od zadevnih dokumentov je Komisija ostala prepričana, da bi popolno razkritje oslabilo varstvo integritete pritožnikovega strokovnjaka in njegovih poslovnih interesov. Vendar je Komisija pri pregledu dokumentov preučila možnost odobritve delnega dostopa.

Komisija je večkrat izjavila, da strokovnjak pritožnika ni izpolnil novih nalog, ki so bile vključene v revidirani mandat. Če so dokumenti odražali to stanje, se je njihova vsebina lahko razkrila. Vendar bi razkritje dokumentov, ki vsebujejo trditve v zvezi s strokovnjakom pritožnika, ki presegajo zgornjo izjavo, očitno škodovalo ugledu tega posameznika.

Komisija je poleg tega menila, da bi razkritje identitete sodirektorja Unije oslabilo varstvo njegove integritete, saj se je njegovo ime pojavilo v povezavi z navedbami o nezadostnem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Poleg tega je Komisija v zvezi z dokumenti št. 1, 2 in 6 menila, da so imena posameznikov, ki so zgolj izvedli prenos dokumentov v imenu drugih, ogrozila njihov ugled.

Komisija je iz vseh navedenih razlogov menila, da ne more razkriti identitete naslednjih oseb: (1) Strokovnjak; (2) sodirektorja EU; (3) kontaktno osebo v pisarni delodajalca sodirektorja; in (4) oseba, ki je komunicirala s strokovnjakom v imenu izvajalca.

Na podlagi tega je Komisija zavzela naslednje stališče:
> (1) Vsebino dokumentov št. 1, 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12 in 13 je bilo mogoče razkriti v izbrisani različici, iz katere so bila izbrisana imena nekaterih posameznikov.
>
> (2) Dokumenti št. 4, 5, 7 in 8 so vsebovali odlomke, ki niso bili povezani s pritožnikovo zahtevo za dostop. Ta sporočila so bila izpuščena iz dokumentov. Vsebino preostalih delov je bilo mogoče razkriti v izbrisani različici, iz katere so bila izbrisana imena nekaterih posameznikov.
>
> (3) V dokumentih št. 3, 4 in 5 je bilo ime pogodbene družbe izbrisano, da bi se zaščitili njeni poslovni interesi, saj je bila ta družba omenjena v zvezi z upravnim problemom. Poleg tega so bili iz istega razloga izbrisani tudi zneski predplačil pritožniku in drugi družbi.
>
> (4) Dostop do dokumentov št. 14, 15 in 16 je bilo treba zavrniti, saj bi njihovo razkritje oslabilo varstvo identificiranega posameznika in njegovih poslovnih interesov. Ker ti dopisi niso vsebovali nobenih drugih elementov razen trditev v zvezi z določljivim posameznikom, delnega dostopa ni bilo mogoče odobriti.

Komisija je priložila popravljene različice dokumentov, do katerih je bil odobren delni dostop.
**Pripombe pritožnika**   

Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da je pozdravil koncesije, ki jih je dala Komisija, vendar je poudaril, da niso bile dovolj daljnosežne.

Pritožnik je v zvezi s podrobnim mnenjem podal naslednje posebne pripombe.

Ni bilo mogoče ugotoviti, kako bi lahko razkritje imena sodirektorja EU ogrozilo integriteto slednjega. Zdi se, da so očitki te osebe igrali pomembno vlogo pri odločitvi Komisije, da odpove pogodbo. Domnevati je bilo treba, da je Komisija še vedno menila, da so ti očitki utemeljeni.

V zvezi s posvetovanjem s tretjimi osebami je treba upoštevati dejstvo, da je bila prošnja za dostop vložena že februarja 2004. Popolnoma neprepričljivo je bilo, da Komisija ne bi mogla pridobiti soglasja teh tretjih oseb glede razkritja zadevnih dokumentov, zlasti ker je bil avtor številnih od teh dokumentov sodirektor EU, za katerega se je zdelo, da je delal na LIEP do avgusta 2004. Če pa bi Komisija vsaj zagotovila, da je v dokumentih, ki jih je predložil sodirektor EU, naveden vsaj njegov naziv, pritožnik ne bi vztrajal pri razkritju imena.

Ni bilo ugovorov zoper izbris imen kontaktne osebe v pisarni delodajalca sodirektorja in osebe, ki je v imenu izvajalca komunicirala s strokovnjakom, ali zoper izbris pogodbenih podatkov.

Vendar ni bilo nobenega razloga, da bi se izbrisalo ime W., strokovnjaka pritožnika. V upoštevnih dokumentih so bile opisane izključno dejanske okoliščine, in sicer dejstvo, da nekatere storitve niso bile opravljene. Vendar je lahko Komisija na tej podlagi svojemu pogodbenemu partnerju očitala le neizpolnitev pogodbe. Komisija ni mogla odgovoriti na vprašanje, ali je za to opustitev kriv pritožnik ali strokovnjak pritožnika. Nemška delovna sodišča so imela izključno pristojnost za odgovor na to vprašanje, postopki, ki so potekali pred temi sodišči, pa so bili edini forum, na katerem je bilo mogoče ponovno vzpostaviti integriteto strokovnjaka pritožnika, ki je bila vprašljiva zaradi odločitve Komisije, da odpove pogodbo.

V zvezi z dokumenti št. 14-16 je Komisija trdila, da bi razkritje dokumentov, ki vsebujejo trditve v zvezi s strokovnjakom, ki presegajo izjavo, da ne izpolnjuje nalog, ki izhajajo iz novega mandata, tej osebi očitno škodovalo. To je bilo presenetljivo. Njena prošnja za dostop je bila namenjena izključno pridobitvi dostopa do dokumentov, na katerih je temeljila odločba o odpovedi pogodbe. V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na dokumente št. 1--16. Dejstvo, da se je Komisija zdaj sklicevala na nadaljnje obtožbe proti pritožnikovemu strokovnjaku, je nakazovalo, da je Komisija odpovedala pogodbo (tudi) iz razlogov, ki niso navedeni v dopisu, ki ga je Komisija takrat poslala. Ni bilo podlage za zavrnitev dostopa do zadevnih dokumentov. Varuh človekovih pravic bi si zato moral prizadevati, da Komisija odobri dostop do dokumentov št. 14--16.

ODLOČBA
-------

**1 Uvodne opombe**   

1.1 To pritožbo je vložilo nemško podjetje. Komisija je leta 1999 sklenila pogodbo o opravljanju storitev z družbo Rhein-Ruhr Ingenieur-Gesellschaft mbH („RRI", nemško podjetje) kot vodjo konzorcija, ki vključuje pritožnika. Pogodba je bila sklenjena za zagotovitev dveh strokovnjakov EU, sodirektorja in finančnega/upravnega direktorja za projekt na Kitajskem. W., strokovnjak, zaposlen pri pritožniku, je bil septembra 2000 imenovan za finančnega/upravnega upravitelja. Na podlagi dodatka (dodatek št. 2) k pogodbi, podpisani septembra 2001, je W. dejansko postal namestnik sodirektorja. Delegacija Komisije v Pekingu je 15. septembra 2003 obvestila RRI, da se je odločila odpovedati pogodbo, ker namestnik sodirektorja ni izpolnil svojih nalog, kakor so bile spremenjene v dodatku št. 2. Pritožnik je nato Komisijo zaprosil za dostop do dokumentov, na katerih je temeljila ta odpoved. Komisija je to zahtevo zavrnila.

1.2 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic, vloženi maja 2004, v bistvu trdil, da Komisija s tem, ko je zavrnila dostop do zadevnih dokumentov, ni ravnala v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[(6)](#(6)){#Footnote6} (v nadaljevanju: Uredba 1049/2001).

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije o tej pritožbi podal dodatno trditev, da odpoved zadevne pogodbe zaradi ravnanja W. ni bila v skladu z zakonom. Varuh človekovih pravic se je odločil, da bo to trditev vključil v svojo preiskavo, in Komisijo zaprosil za dodatno mnenje.

1.4 Varuh človekovih pravic je nato pregledal spis Komisije. Pritožnik je v svojih pripombah na poročilo o tem pregledu varuha človekovih pravic (1) vprašal, ali ti dokumenti vsebujejo zadostne elemente, ki upravičujejo odpoved pogodbe; (2) ali bi bilo mogoče na morebitne navedbe v teh dokumentih odgovoriti in jih ovreči, če bi Komisija pravočasno odobrila dostop do teh dokumentov; (3) ali so dokumenti vsebovali osebne podatke o tretjih osebah in ali je Komisija v zadostni meri menila, da je W. deloval kot njen (pritožnikov) zaposleni; ali obstajajo razlogi ali utemeljitve za to, da se dokumenti obravnavajo kot zaupni; (5) ali je Komisija upoštevala, da je obravnava dokumentov kot zaupnih v skladu s členom 9(1) Uredbe 1049/2001 ovira za odobritev dostopa le, kadar se ti dokumenti nanašajo na javno varnost, obrambo ali vojaške zadeve; in (6) ali obstajajo znaki, ki kažejo na to, da je Komisija poskušala prikriti nepravilnosti ali neugoden vpliv konkurentov.

1.5 Opozoriti je treba, da je naloga varuha človekovih pravic preučiti obtožbe o nepravilnostih, ne pa odgovarjati na konkretna vprašanja pritožnikov. Varuh človekovih pravic v nobenem primeru ne bi mogel odgovoriti na hipotetična vprašanja, kot je drugo od vprašanj, ki jih je postavil pritožnik. Vendar se zdi, da je večina drugih vprašanj povezana z očitki, ki so predmet te preiskave. Varuhinja človekovih pravic bo zato na ta vprašanja odgovorila tudi s preučitvijo teh trditev.

1.6 Varuh človekovih pravic kljub temu meni, da je primerno dodati pojasnilo glede dejstev, na katerih se zdi, da temeljita četrto in peto vprašanje pritožnika. Sklicevanje na "zaupno" naravo zadevnih dokumentov v poročilu o pregledu spisa naj bi pomenilo, da se je varuh človekovih pravic seznanil s stališčem Komisije, da se zadevni dokumenti pritožniku ne smejo razkriti. Uporaba tega izraza s strani varuha človekovih pravic ne pomeni, da je Komisija predložila dodatne argumente v podporo svojemu stališču, da se dokumenti ne smejo razkriti. V zvezi s sklicevanjem pritožnika na člen 9(1) Uredbe št. 1049/2001 je treba opozoriti, da ta določba zajema dokumente „občutljive narave" (in ne „zaupnih" dokumentov).
**2 Domnevno nezakonita prekinitev pogodbe**   

2.1 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije trdil, da odločitev Komisije, da odpove pogodbo zaradi ravnanja W., ni bila v skladu z zakonom.

2.2 Komisija je pojasnila, da je pogodba o opravljanju storitev predvidevala zagotovitev dveh strokovnjakov EU, sodirektorja in finančnega/upravnega upravitelja, in da je bil W. leta 2000 imenovan za finančnega/upravnega upravitelja. Dodatek k pogodbi je bil podpisan septembra 2001. Po mnenju Komisije so se s tem dodatkom znatno povečale odgovornosti finančnega/upravnega upravitelja, vključno z določbo (v členu 1.2.2 mandata), da bo „odgovornost za podpis (npr. v zvezi z vidiki javnega naročanja, zahtevki za prenose, upravljanjem računov in pogodbami) delil s kitajskim direktorjem". Komisija je navedla, da sta bili med odgovornostmi in nalogami, ki so bile zaupane g. W., „odgovornost za javna naročila in sklepanje pogodb" ter dolžnost „začasne zamenjave sodirektorja Evropske komisije in vodje ekipe" (člen 4.1 mandata).

Komisija je 2. aprila 2002 pisala RRI, da bi se pritožila, da W. ne izpolnjuje svojih novih odgovornosti in nalog. junija 2002 so bili ti pomisleki ponovno izraženi. Vendar se po mnenju Komisije položaj ni spremenil.

Komisija je 30. januarja 2003 ponovno opozorila podjetje RRI, da bo kršilo pogodbo, če se to ne bo spremenilo. Družba RRI je v odgovoru z dne 5. februarja 2003 obljubila, da bo zadevo razjasnila takoj, ko se bo W. vrnil s počitnic. Vendar se po mnenju Komisije položaj ni spremenil in W. je še naprej odlašal s prevzemom vseh novih odgovornosti. Komisija je navedla, da so vse zadevne strani (kitajski sodirektor in sodirektor EU), ki so bile prisiljene prevzeti to dodatno delovno obremenitev, pri delegaciji vložile pritožbe v zvezi s tem.

Komisija je trdila, da je bila njena odločitev o odpovedi pogodbe v skladu s členom 15 te pogodbe pravilna.

2.3 Pred obravnavo te obtožbe varuh človekovih pravic meni, da je koristno poudariti, da nima pooblastil za preučitev ravnanja W. Njegova preiskava je zato omejena na ugotavljanje, ali je bila odločitev Komisije, da odpove pogodbo zaradi ravnanja W., v skladu z zakonom.

2.4 Varuh ugotavlja, da pritožnik ne oporeka temu, da so se z zgoraj omenjenim dodatkom k pogodbi povečale odgovornosti W. in da so te naloge vključevale odgovornost na področju "javnih naročil in sklepanja pogodb".

2.5 Varuh človekovih pravic je pregledal spis Komisije v tej zadevi. Dokumenti, ki so bili pregledani ob tej priložnosti, so pokazali, da je g. W. dejansko domneval, da nima nobene odgovornosti na področju "javnih naročil in sklepanja pogodb" in da morajo zato več zadev, ki spadajo na to področje, obravnavati druge osebe, ki sodelujejo pri izvajanju projekta. Res je, da je pritožnik poudaril, da so nekateri zadevni dokumenti izvirali od sodirektorja EU, zaposlenega v konkurenčnem podjetju. Vendar je treba opozoriti, da zadevni dokumenti vključujejo tudi sporočila g. W. in da tudi vsebina teh sporočil podpira stališče Komisije.

2.6 Pritožnik je v svojih pripombah na podrobno mnenje Komisije domneval, da bi Komisija lahko imela dodatne razloge za odpoved pogodbe. Varuh človekovih pravic, katerega službe so pregledale spis Komisije, ni seznanjen z nobenim takim dodatnim razlogom. Poleg tega meni, da bi dejstvo, da W. ni prevzel vseh odgovornosti, ki so mu bile dodeljene s spremenjenim mandatom, vsekakor zadostovalo za to, da bi Komisija v obravnavani zadevi lahko odpovedala pogodbo.

2.7 V teh okoliščinah in ob upoštevanju prizadevanj Komisije za rešitev tega problema se zdi stališče Komisije razumno. Zato ni mogoče ugotoviti nepravilnosti v zvezi z odločitvijo Komisije, da odpove pogodbo.
**3 Domnevna neodobritev dostopa do dokumentov**   

3.1 Februarja 2004 je pritožnik zaprosil Komisijo za dostop do dokumentov v zvezi z odpovedjo pogodbe. Komisija je to zahtevo zavrnila. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Komisija s tem ni ravnala v skladu z Uredbo 1049/2001. Pritožnik je pojasnil, da se je njegova pritožba nanašala le na tretjo od treh kategorij dokumentov, ki jih je v zvezi s tem opredelila Komisija. Komisija je to kategorijo opisala kot „različno korespondenco, predvsem po elektronski pošti, med različnimi osebami v zvezi z izvajanjem pogodbe".

3.2 Komisija je v svojem mnenju menila, da bi bilo razkritje teh sporočil škodljivo za g. W. kot posameznika, saj bi vplivalo na njegovo osebno integriteto in poslovne interese v zvezi z njegovim položajem na trgu dela. Komisija je poudarila, da ni nobenega razloga za domnevo, da je W. osebno odgovoren za to, da novi mandat ni bil spoštovan. Razlog za zavrnitev prevzema novih odgovornosti bi lahko bil njegov pogodbeni položaj z družbo RRI ali pritožnikom.

3.3 Komisija je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah poudarila, da zadevna kategorija dokumentov zajema 16 dokumentov. Komisija je trdila, da bi razkritje teh dokumentov oslabilo varstvo "zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov" (člen 4(1)(b) Uredbe 1049/2001). Poleg tega je trdila, da je razkritje takih podatkov mogoče le, če so izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[(7).](#(7)){#Footnote7} Komisija je ugotovila, da člen 8(b) te uredbe od prosilca zahteva, da dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov, od institucije pa, da se prepriča, da prenos ne posega v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ob pregledu spisa je Komisija pojasnila, da še vedno meni, da je njena odločitev upravičena tudi na podlagi člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

3.4 Evropski varuh človekovih pravic je 29. aprila 2005 na Komisijo naslovil osnutek priporočila, v katerem ji je priporočil, naj ponovno preuči pritožnikovo prošnjo za dostop do dokumentov. Ta predlog je temeljil na mnenju, da Komisija ni zagotovila razumne razlage za zavrnitev dostopa do ustreznih dokumentov.

3.5 Komisija je v svojem podrobnem mnenju pojasnila, da je kljub prepričanju, da je ustrezno obravnavala pritožnikovo prošnjo za dostop do dokumentov in da je ustrezno utemeljila svojo odločitev, da ne bo razkrila 16 zadevnih dokumentov (seznam, ki ga je predložila), v duhu dobrega sodelovanja ponovno preučila pritožnikovo prošnjo. Zato se je Komisija odločila, da odobri delni dostop do dokumentov št. 1--13.

Komisija je poudarila, da je morala upoštevati posledice javnega razkritja. Po njenem mnenju bi razkritje dokumentov, obravnavanih v tej zadevi, škodilo ugledu izvedenca. To bi ogrozilo varstvo njegove integritete in poslovnih interesov, saj bi ga lahko postavilo v neugoden položaj na trgu dela. Vendar je Komisija preučila možnost odobritve delnega dostopa.

Komisija je večkrat izjavila, da strokovnjak pritožnika ni izpolnil novih nalog, ki so bile vključene v revidirani mandat. Če so dokumenti odražali to stanje, se je njihova vsebina lahko razkrila. Vendar bi razkritje dokumentov, ki vsebujejo trditve v zvezi s strokovnjakom pritožnika, ki presegajo zgornjo izjavo, očitno škodovalo ugledu tega posameznika.

Komisija je poleg tega menila, da bi razkritje identitete sodirektorja Unije oslabilo varstvo njegove integritete, saj se je njegovo ime pojavilo v povezavi z navedbami o nezadostnem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Poleg tega je Komisija v zvezi z dokumenti št. 1, 2 in 6 menila, da so imena posameznikov, ki so zgolj izvedli prenos dokumentov v imenu drugih, ogrozila njihov ugled.

3.6 Iz vseh zgoraj navedenih razlogov je Komisija menila, da ne more razkriti identitete naslednjih oseb: (1) Strokovnjak; (2) sodirektorja EU; (3) kontaktno osebo v pisarni delodajalca sodirektorja; in (4) oseba, ki je komunicirala s strokovnjakom v imenu izvajalca.

Na podlagi tega je Komisija zavzela naslednje stališče:
> (1) Vsebino dokumentov št. 1, 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12 in 13 je bilo mogoče razkriti v izbrisani različici, iz katere so bila izbrisana imena nekaterih posameznikov.
>
> (2) Dokumenti št. 4, 5, 7 in 8 so vsebovali odlomke, ki niso bili povezani s pritožnikovo zahtevo za dostop. Ta sporočila so bila izpuščena iz dokumentov. Vsebino preostalih delov je bilo mogoče razkriti v izbrisani različici, iz katere so bila izbrisana imena nekaterih posameznikov.
>
> (3) V dokumentih št. 3, 4 in 5 je bilo ime pogodbene družbe izbrisano, da bi se zaščitili njeni poslovni interesi, saj je bila ta družba omenjena v zvezi z upravnim problemom. Poleg tega so bili iz istega razloga izbrisani tudi zneski predplačil pritožniku in drugi družbi.
>
> (4) Dostop do dokumentov št. 14, 15 in 16 je bilo treba zavrniti, saj bi njihovo razkritje oslabilo varstvo identificiranega posameznika in njegovih poslovnih interesov. Ker ti dopisi niso vsebovali nobenih drugih elementov razen trditev v zvezi z določljivim posameznikom, delnega dostopa ni bilo mogoče odobriti.

Komisija je priložila popravljene različice dokumentov, do katerih je bil odobren delni dostop.

3.7 Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da pozdravlja koncesije, ki jih je dala Komisija, vendar poudarja, da niso bile dovolj daljnosežne. Pritožnik je poudaril, da ni bilo nasprotovanja izbrisu imen kontaktne osebe v pisarni delodajalca sodirektorja in osebe, ki je v imenu izvajalca komunicirala s strokovnjakom, ali izbrisu pogodbenih podatkov.

Vendar je pritožnik menil, da ni bilo mogoče ugotoviti, kako bi lahko razkritje imena sodirektorja EU ogrozilo njegovo integriteto. Po mnenju pritožnika tudi ni bilo razloga, da bi se izbrisalo ime g. W.

V zvezi z dokumenti št. 14-16 je pritožnik navedel, da je Komisija trdila, da bi razkritje dokumentov, ki vsebujejo trditve v zvezi s strokovnjakom, ki presegajo izjavo, da ne izpolnjuje nalog, ki izhajajo iz novega mandata, tej osebi očitno škodovalo. Pritožnik je menil, da je to presenetljivo. Poudarila je, da je bil izključni namen njene prošnje za dostop pridobiti dostop do dokumentov, na katerih je temeljila odločba o odpovedi pogodbe. V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na dokumente št. 1--16. Po mnenju pritožnika dejstvo, da se je Komisija zdaj sklicevala na nadaljnje obtožbe proti g. W., kaže, da je Komisija odpovedala pogodbo (tudi) iz razlogov, ki niso navedeni v dopisu, ki ga je takrat poslala Komisija. Ni bilo podlage za zavrnitev dostopa do zadevnih dokumentov. Varuh človekovih pravic bi si zato moral prizadevati, da Komisija odobri dostop do dokumentov št. 14--16.

3.8 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija ponovno preučila pritožnikovo zahtevo za dostop do dokumentov in tako upoštevala njegov osnutek priporočila. Zato je treba še preučiti, ali so ukrepi, ki jih je Komisija sprejela v zvezi s tem, zadovoljivi.

3.9 Iz Uredbe št. 1049/2001 izhaja, da je treba dostop do dokumentov odobriti, razen če se lahko dokaže, da se uporablja ena od izjem iz te uredbe. Dobra upravna praksa torej zahteva, da uprava, ki se želi sklicevati na tako izjemo, predloži razumno razlago, s katero dokaže, da se ta izjema dejansko uporablja.

3.10 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svojem podrobnem mnenju predložila podrobna pojasnila, s katerimi je utemeljila svoje stališče, da bi popolno razkritje zadevnih dokumentov oslabilo varstvo integritete pritožnikovega strokovnjaka in njegovih poslovnih interesov ter bi bilo zato v nasprotju s členom 4(1)(b) in prvo alineo člena 4(2) Uredbe 1049/2001. Komisija je zato menila, da se lahko odobri le delni dostop, in je predložila kopije izbrisanih različic, do katerih bi se po njenem mnenju lahko zagotovil dostop. Pritožnik je v svojih pripombah na podrobno mnenje Komisije poudaril, da ne nasprotuje izbrisu imen kontaktne osebe v pisarni delodajalca sodirektorja in osebe, ki je komunicirala s strokovnjakom v imenu izvajalca, ali izbrisu pogodbenih podrobnosti. Glede na to varuh človekovih pravic meni, da se mora njegov pregled omejiti na oceno, ali je Komisija ravnala pravilno (1) s črtanjem imena W., pritožnikovega strokovnjaka, (2) s črtanjem imena evropskega sodirektorja in (3) z zavrnitvijo dostopa do dokumentov št. 14-16.

3.11 V zvezi s *prvim* od teh vprašanj varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je pritožnik, da bi utemeljil svoje stališče, da ni bilo razloga za izbris imena strokovnjaka, skliceval na dejstvo, da so bili v upoštevnih dokumentih opisani povsem dejanski elementi, to je dejstvo, da nekatere storitve v obravnavani zadevi niso bile opravljene. Po mnenju pritožnika Komisija na tej podlagi ni mogla odgovoriti na vprašanje, ali je za to opustitev kriv pritožnik ali strokovnjak pritožnika. Varuh človekovih pravic se strinja, da vsebina zadevnih dokumentov ne odgovarja na to vprašanje. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je iz teh dokumentov jasno razvidno, da pritožnikov strokovnjak - iz katerega koli razloga - ni izpolnil svojih dolžnosti, kot so določene v revidiranem mandatu. Varuh zato meni, da se stališče Komisije, da bi popolno razkritje teh dokumentov oslabilo varstvo integritete pritožnikovega strokovnjaka in njegovih poslovnih interesov, ne zdi nerazumno. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da mora biti, kot je pravilno ugotovila Komisija, dokument, ki je na voljo prosilcu v skladu z Uredbo 1049/2001, naknadno na voljo vsem drugim prosilcem. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da je Komisija ravnala pravilno, ko se je odločila, da odobri le delni dostop, tj. tako, da je razkrila ustrezne dokumente, medtem ko je izbrisala ime pritožnikovega strokovnjaka.

3.12 Varuhinja človekovih pravic meni, da je zaradi celovitosti koristno dodati, da se zgornja ocena osredotoča na način, kako je Komisija obravnavala pritožnikovo prošnjo za dostop, ki je temeljila na Uredbi 1049/2001. Pritožnik se je v svojih pripombah na podrobno mnenje Komisije skliceval na tožbo med njim in njegovim strokovnjakom, za katero se zdi, da še vedno poteka pred nemškimi delovnimi sodišči. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija v svojem prvotnem mnenju o pritožbi navedla, da se lahko zadevni dokumenti dajo na voljo sodnemu organu na podlagi sodne odločbe o njihovi predložitvi.

3.13 V zvezi z *drugim* od zgoraj navedenih vprašanj varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija svojo odločitev, da izbriše ime sodirektorja EU, utemeljila s tem, da bi razkritje identitete te osebe ogrozilo zaščito njene integritete, saj se je njeno ime pojavilo v povezavi z obtožbami o nezadostnem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Vendar je povsem jasno, da so bile te obtožbe naslovljene na pritožnikovega strokovnjaka ali pritožnika samega, ne pa na sodirektorja EU. Poleg tega in kot je pravilno navedel pritožnik, Komisija jasno meni, da so bile trditve, ki jih je podala ali posredovala ta oseba, pravilne. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic ne razume, kako bi lahko Komisija na podlagi potrebe po zaščiti integritete te osebe v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 iz zadevnih dokumentov izbrisala ime sodirektorja EU.

Poleg tega je treba upoštevati, da je Komisija svojo odločitev z dne 26. aprila 2004 o zavrnitvi dostopa na podlagi člena 4(1)(b) in prve alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 utemeljila *le* v zvezi s strokovnjakom pritožnika. Sprejetje trditve Komisije, da je treba upoštevati tudi potrebo po zaščiti interesov sodirektorja EU, bi torej Komisiji omogočilo, da se opre na razlog, ki ni bil naveden v prvotnem sklepu. Varuh človekovih pravic meni, da to ne bi bilo sprejemljivo.

3.14 V zvezi s *tretjim* od zgoraj navedenih vprašanj je treba najprej opozoriti, da je Komisija v odgovor na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah navedla dokumente, ki spadajo v tretjo kategorijo dokumentov, do katerih je bil dostop zavrnjen. Ta seznam vsebuje dokumente št. 14--16. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija ne bi mogla trditi, da ti dokumenti niso zajeti v prošnji za dostop. Varuhinja človekovih pravic meni, da stališče, ki ga je Komisija v zvezi s temi dokumenti dejansko sprejela v svojem podrobnem mnenju, ni povsem jasno. Zdi se, da pritožnik v svojih pripombah na podrobno mnenje Komisije domneva, da je Komisija zavrnila dostop do teh dokumentov z utemeljitvijo, da vsebujejo (po mnenju Komisije) trditve proti pritožnikovemu strokovnjaku, ki presegajo trditve, ki jih je Komisija večkrat navedla (in sicer, da ni izpolnil novih nalog, ki so bile vključene v revidirani mandat). Varuhinja človekovih pravic meni, da se zdi ta razlaga podrobnega mnenja razumna.

Glede vsebine stališča Komisije je res, da je varuh človekovih pravic v svojem osnutku priporočila poudaril, da je Komisija v svojem mnenju, ki je javno dostopen dokument, navedla trditev, da g. W. ni izpolnil svojih dolžnosti. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je zato težko razumeti, kakšno nadaljnjo škodo bi razkritje zadevnih dokumentov lahko povzročilo pravici g. W. do zasebnosti in integritete ali njegovim poslovnim interesom. To razlogovanje očitno ne bi veljalo v primeru nadaljnjih obtožb zoper W., ki morda še niso bile objavljene. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je varuh človekovih pravic v svojem osnutku priporočila tudi menil, da tudi ob predpostavki, da bi razkritje dokumentov lahko vplivalo na zasebnost, integriteto ali poslovne interese W., Komisija ni ustrezno preučila možnosti odobritve delnega dostopa, na primer z odobritvijo dostopa do različic dokumentov, v katerih je bilo ime W. izbrisano. Varuhinja človekovih pravic meni, da je ta argument še vedno veljaven in da bi veljal tudi v primeru, za katerega se zdi, da ga je Komisija upoštevala pri pripravi podrobnega mnenja. Zato je težko razumeti, zakaj Komisija ne bi mogla odobriti delnega dostopa do dokumentov št. 14-16 na enak način, kot je odobrila dostop do vseh drugih dokumentov, to je po tem, ko je izbrisala ime W.

3.15 Varuh človekovih pravic v teh okoliščinah in ob priznavanju, da je Komisija v svojem podrobnem mnenju močno upoštevala njegove pomisleke, še vedno meni, da Komisija ni zagotovila razumne razlage za zavrnitev dostopa do ustreznih dokumentov, kar zadeva ime sodirektorja EU in dokumente št. 14-16. To je primer nepravilnosti.
**4 Sklepna ugotovitev**   

4.1 Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:
> Iz Uredbe št. 1049/2001 izhaja, da je treba dostop do dokumentov odobriti, razen če se lahko dokaže, da se uporablja ena od izjem iz Uredbe. Dobra upravna praksa torej zahteva, da uprava, ki se želi sklicevati na tako izjemo, predloži razumno razlago, s katero dokaže, da se ta izjema dejansko uporablja. V obravnavani zadevi Komisija ni ustrezno obrazložila zavrnitve dostopa do upoštevnih dokumentov v zvezi z imenom sodirektorja Unije in dokumenti št. 14-16. To je primer nepravilnosti.

4.2 Pritožnik je v svojih pripombah na podrobno mnenje Komisije predlagal, naj si varuh človekovih pravic prizadeva, da bi Komisija odobrila dostop do dokumentov št. 14-16. Vendar je treba opozoriti, da je varuh človekovih pravic v obravnavani zadevi že pripravil osnutek priporočila. Opozoriti je treba, da člen 3(7) Statuta evropskega varuha človekovih pravic določa, da po predložitvi osnutka priporočila in po prejemu podrobnega mnenja zadevne institucije ali organa varuh človekovih pravic pošlje poročilo Evropskemu parlamentu in zadevni instituciji ali organu. Zato je jasno, da varuh človekovih pravic ne more izdati dodatnega osnutka priporočila, če meni, da osnutek priporočila, ki ga je pripravil, ni bil pravilno izveden.

4.3 Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu za leto 1998 poudaril, da je možnost, da Evropskemu parlamentu predloži posebno poročilo, neprecenljiva za njegovo delo. Dodal je, da posebna poročila zato ne bi smela biti predstavljena prepogosto, temveč le v zvezi s posebej pomembnimi zadevami, pri katerih je Parlament lahko ukrepal, da bi pomagal varuhu človekovih pravic[(8).](#(8)){#Footnote8} Letno poročilo za leto 1998 je bilo predloženo Evropskemu parlamentu, ki ga je tudi odobril.

4.4 Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se ta zadeva nanaša na to, kako Komisija obravnava zahtevo za dostop do dokumentov v zvezi s posebno pogodbo. Poleg tega ugotavlja, da ni jasno, katere ukrepe bi Parlament lahko sprejel, da bi pomagal varuhu človekovih pravic in pritožniku v tej zadevi. Glede na te okoliščine varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Parlamentu ni primerno predložiti posebnega poročila.

4.5 Varuh človekovih pravic bo zato poslal kopijo te odločbe Komisiji in vključil kratek povzetek v letno poročilo za leto 2005, ki bo predloženo Parlamentu. Varuh človekovih pravic tako zaključi zadevo.

S spoštovanjem,

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

*** ** * ** ***

[(1)](#Footnote1){#(1)} Na voljo na spletišču varuha človekovih pravic ([http://www.ombudsman.europa.eu).](http://www.ombudsman.europa.eu)

[(2)](#Footnote2){#(2)} UL 2001, L 145, str. 43.

[(3)](#Footnote3){#(3)} Komisija je predložila seznam teh dokumentov.

[(4)](#Footnote4){#(4)} UL 2001, L 8, str. 1.

[(5)](#Footnote5){#(5)} Osnutek priporočila je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic ([http://www.ombudsman.europa.eu).](http://www.ombudsman.europa.eu)

[(6)](#Footnote6){#(6)} UL 2001, L 145, str. 43.

[(7)](#Footnote7){#(7)} UL 2001, L 8, str. 1.

[(8)](#Footnote8){#(8)} Letno poročilo za leto 1998, str. 27--28.