Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, fundacija, dejavna na področju pomoči pri volitvah, je v okviru razpisa za zbiranje predlogov za sredstva EU vložil vlogo za projekt za podporo vseafriškim volilnim zmogljivostim.[1] Razpis je vodila delegacija Evropske unije pri Afriški uniji pod pristojnostjo Evropske komisije kot „naročnika“. Razpis za zbiranje predlogov je bil razdeljen na dva sklopa. Pritožnik je zaprosil za sklop št. 1.

2. Pritožnik je v okviru postopka prijave predložil dokument o konceptu, v katerem je zaprosil za sredstva EU v višini 90 % upravičenih stroškov.[2] Pritožnikova vloga je bila izbrana vnaprej in pozvana, naj predloži popolno vlogo. Pritožnik je v popolni vlogi zaprosil za sredstva EU v višini 95 % upravičenih stroškov.

3. Komisija je zavrnila pritožnikovo vlogo, ker ni več izpolnjevala vseh meril razpisa za zbiranje predlogov, zlasti ker je bil delež zahtevanih sredstev EU nad pragom 90 %. 

4. Pritožnik je 29. julija 2023 delegacijo pozval, naj ponovno preuči to odločitev. Trdila je, da gre za tipkarsko napako, ki je nastala zaradi priprave več vlog za financiranje EU hkrati. Menila je, da bi morala delegacija zahtevati pojasnila, namesto da zavrne njeno vlogo. Pritožnik je delegaciji izrazil tudi pomisleke glede morebitnega navzkrižja interesov v zvezi s sklopom 2 razpisa. Trdila je, da strokovnjak, ki je sodeloval pri razvoju projekta, financiranega v okviru tega razpisa, dela za subjekt, ki se je prijavil za sklop št. 2.

5. Delegacija je odgovorila 2. avgusta 2023. Ohranila je svoje stališče o zavrnitvi pritožnikove vloge. Navedla je, da bi moral pritožnik prejeti opozorilno sporočilo v spletnem prijavnem sistemu, kadar je predložil informacije, ki niso bile v skladu s smernicami za razpise. V zvezi z navedbami pritožnika o morebitnem navzkrižju interesov v zvezi s sklopom 2 je delegacija pojasnila, da so razpis interno pripravili vodje projektov delegacije in da v njem ni bilo ugotovljeno nobeno navzkrižje interesov.

6. Pritožnik, ki ni bil zadovoljen z odgovorom delegacije, se je septembra 2023 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o odločitvi delegacije, da zavrne pritožnikovo vlogo, in o tem, kako je obravnavala pritožnikove pomisleke glede morebitnega navzkrižja interesov v zvezi s sklopom 2.

8. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo pregledala spis o zadevi. Delegacija je zagotovila tudi pojasnila v odgovorih na vprašanja varuha človekovih pravic. Odgovor je bil posredovan pritožniku, ki je predložil pripombe.

9. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je nato sestala s predstavniki Komisije in delegacije, da bi pridobila dodatna pojasnila o obeh vidikih pritožbe. Varuhinja človekovih pravic je poročilo o sestanku posredovala pritožniku, ki je predložil pripombe na poročilo.

Zavrnitev pritožnikove vloge

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Komisija

10. Komisija je pojasnila razloge za zavrnitev vloge. Pojasnila je, da je v smernicah za vložnike za nepovratna sredstva, ki so del razpisne dokumentacije, določeno, da lahko vložniki zaprosijo za nepovratna sredstva EU za največ 90 % upravičenih stroškov.[3] Razpisna dokumentacija je vključevala „kontrolni seznam za samousmerjanje“, priložen smernicam, v katerem so bili vložniki pozvani, naj pred oddajo vloge preverijo, ali izpolnjujejo vsa merila razpisa, vključno z zagotavljanjem, da odstotek zahtevanega prispevka EU ne presega najvišjega praga.[4] V razpisu je bilo navedeno, da lahko „vsaka napaka v zvezi s točkami s kontrolnega seznama [...] ali kakršna koli večja neskladnost v celotni vlogi (npr. če so zneski v proračunskih delovnih listih nedosledni) povzroči zavrnitev vloge“.

11. V tem primeru je delegacija zavrnila pritožnikovo vlogo, ker ni upoštevala ene od točk s kontrolnega seznama, in sicer da je zahtevala znesek sredstev EU, ki je presegal najvišji odstotek, dovoljen v okviru razpisa.

12. Komisija je opozorila, da lahko v okviru razpisa zahteva pojasnila, „če so predložene informacije nejasne“. To je v skladu s finančno uredbo [5], ki omogoča popravek očitnih administrativnih napak v dokumentaciji vloge, da se prepreči zavrnitev kakovostnih vlog zgolj iz formalnih razlogov.[6] Čeprav finančna uredba ne vsebuje opredelitve, kaj je očitna redakcijska napaka, v skladu z notranjimi smernicami Komisije take napake vključujejo računske napake v proračunu ali očitno napačno razumevanje obrazca vloge. Komisija mora za vsak primer posebej ugotoviti, katere okoliščine lahko pomenijo očitno administrativno napako. Komisija ima nato diskrecijsko pravico, da odloči, ali je na podlagi posebnega položaja upravičeno popraviti napako, kar je možnost in ne obveznost v skladu s finančno uredbo.

13. V tem primeru je Komisija menila, da od pritožnika ni bilo upravičeno zahtevati pojasnila ali popraviti napake, ker pritožnikova napaka ni bila očitna redakcijska napaka. Komisija je menila, da je pritožnik „dosledno in zavestno“uporabil 95-odstotni (in ne 90-odstotni) delež financiranja EU v proračunu, priloženem popolni vlogi. Opozorila je, da se zdi, da je predlog 5-odstotnega soprispevka standardna politika pritožnika, kot je navedeno v dopisu delegaciji z dne 29. julija 2023, zato je bila to zavestna odločitev pritožnika.

14. Poleg tega je Komisija trdila, da napaka ni bila preprosta in lahko prepoznavna napaka z napačno uporabljeno številko, napačnim izračunom, nedoslednostjo v proračunskem listu ali napako, ki kaže, da je pritožnik napačno razumel pogoje razpisa. Namesto tega je pritožnik izračunal celoten proračunski list tako, da je ocenjene upravičene stroške pomnožil z želenim odstotkom financiranja EU. Ker napaka pritožnika ni bila „formalna pomanjkljivost, temveč znatno odstopanje od pogojev razpisa“, je Komisija trdila, da bi njen popravek privedel do kršitve enake obravnave vložnikov.

15. Komisija je tudi trdila, da se v skladu s sodno prakso EU [7] očitna administrativna napaka ne more nanašati na informacije, ki so potrebne, da se vloga ne zavrne, kot se je zgodilo v tem primeru. Komisija je zlasti ugotovila, da je iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da so predlogi, ki vključujejo zahtevke za delež sredstev EU, ki je višji od najvišjega dovoljenega deleža, razlog za zavrnitev vloge.

16. Poleg tega je Komisija ugotovila, da bi moral pritožnik pred vložitvijo vloge prejeti opozorilo o napaki v spletnem prijavnem sistemu. Na podlagi poznejše simulacije z uporabo spletnega prijavnega sistema je Komisija navedla, da se je pojavilo naslednje sporočilo: „Pomembne informacije (ne blokiranje) Zahtevani prispevek EU v % skupnih upravičenih stroškov, prosimo, glejte oddelek 1.3 smernic za deleže, dovoljene v okviru razpisa (ali sklopa)“.

Pritožnik

17. Pritožnik je trdil, da je stališče Komisije očitno nerazumno. Trdila je, da je bila storjena napaka očitna administrativna napaka in da bi morala Komisija od nje zahtevati pojasnila, ne da bi vlogo zavrnila.

18. Pritožnik je trdil, da te napake ni storil namerno, saj je predložil popolno vlogo, da bi bil izbran. V dokumentu o konceptu je zahtevala pravilen odstotek sredstev EU. V pismu delegaciji je dejansko pojasnila, kako je storila napako. Razlog za to je bil, da je EU spremenila standardni odstotek financiranja EU s 95 % na 90 %. Pritožnik je trdil, da dopis delegaciji, v katerem je pojasnjena napaka, ne more razumno pomeniti dokaza, da je namerno spremenil odstotek v svoji vlogi.

19. Poleg tega je pritožnik navedel, da pojem očitne pisne napake ni omejen na „opravičljive napake“, ki se nanašajo na primere, ki izhajajo iz dvoumnosti ali nejasnih navodil v razpisni dokumentaciji. Zajema tudi administrativne napake, kot so primeri, v katerih obstaja očitno in očitno neskladje med odstotkom, navedenim v dveh ločenih fazah izbirnega postopka, kot v tem primeru. 

20. Pritožnik je zato menil, da je bila odločitev Komisije, da ga izključi iz postopka, nesorazmerna in v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija zahtevati pojasnila in da to ne bi spremenilo njegove uporabe niti mu ne bi dodelilo nobene prednosti, saj se najvišji znesek financiranja EU uporablja enako za vse vložnike.

21. V zvezi z opozorilnim sporočilom je pritožnik trdil, da Komisija ni predložila nobenega dokaza, da se je tako sporočilo pojavilo v času, ko je predložila vlogo. Komisija naj bi se namreč oprla le na naknadno simulacijo, ne pa na konkretne dokaze iz časa, ko je uporabila prijavni obrazec. Poleg tega, tudi če bi se tako sporočilo pojavilo, Komisija ni pojasnila, zakaj ni vzpostavila učinkovitejših in takojšnjih zaščitnih ukrepov, kot je takojšnje obveščanje tožeče stranke o nedopustnosti vloge ali popolna preprečitev njene predložitve.

Ocena varuha človekovih pravic

22. Finančna uredba omogoča popravek „očitnih administrativnih napak“, da se prepreči zavrnitev kakovostnih vlog zgolj iz formalnih razlogov.[8] Čeprav v notranjih smernicah Komisije [9] ni natančne opredelitve, kaj pomeni očitna redakcijska napaka, so take napake opredeljene kot manjkajoče informacije/podatki, lahko prepoznavna besedilna napaka (napaka/izpustitev) in nasprotujoče si informacije. To so lahko na primer ponovni izračun prvotno napačno izračunanih stroškov, vložnik, ki ni pravilno razumel, kje v proračunu predstaviti prispevek EU, ali vložnik, ki je zaprosil za nepovratna sredstva, višja od najvišjega zneska, dovoljenega v razpisu. Vključuje lahko tudi neizpolnjen zahtevani znesek nepovratnih sredstev, napačno izbiro vrste ukrepa ali napačno izbiro številke PIC.

23. Da bi se taka napaka štela za očitno administrativno napako, ne bi smela zahtevati popravka, ki bi povzročil bistveno spremembo vloge ali spremenil pogoje razpisa, saj bi to postavilo pod vprašaj rezultate ocenjevanja in vplivalo na enako obravnavo vložnikov. V zvezi s tem, če prosilec stori napako v zvezi s katerim od meril dopustnosti ali upravičenosti, take napake ni mogoče šteti za očitno administrativno napako, ker je neizpolnjevanje takih meril samo po sebi razlog za zavrnitev prošnje.

24. Komisija je trdila, da je bila pritožnikova napaka zavestna izbira in je ni mogoče šteti za očitno administrativno napako. Varuh človekovih pravic sicer priznava, da bi pritožnik ob vložitvi svoje vloge lahko ravnal bolj skrbno, vendar ga pojasnilo Komisije ne prepriča iz naslednjih razlogov.

25. V zvezi z namero pritožnika varuhinja človekovih pravic meni, da stališče Komisije ni prepričljivo. Pritožnik ni imel interesa za predložitev vloge, pri kateri bi bil delež sredstev EU višji od najvišjega dovoljenega deleža v okviru razpisa. Poleg tega je najprej uporabila pravilen odstotek iz dokumenta o konceptu. Pritožnikov dopis z dne 29. julija 2023, naslovljen na delegacijo, ne dokazuje, da je bila napaka namerna. Namesto tega je pritožnik v tem dopisu pojasnil, zakaj je storil napako v celotni vlogi, in sicer da je samodejno uporabil enak odstotek, kot ga je uporabil v prejšnjih razpisih (5-odstotni soprispevek), ki je bil standardni odstotek financiranja EU, ki ga je Komisija zagotovila v prejšnjih razpisih. Dejstvo, da je pritožnik v tem dopisu izrazil tudi pomisleke glede zmanjšanega odstotka financiranja EU, nikakor ne dokazuje, da je bila napaka namerna ali da je bil predlog 5-odstotnega soprispevka pritožnikova „standardna politika“.

26. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo treba na podlagi notranjih smernic Komisije pritožnikovo napako šteti za očitno administrativno napako. To je bila lahko prepoznavna napaka, saj subjekt ni mogel prejeti sredstev EU v višini več kot 90 %, in je bila v nasprotju z informacijami, ki jih je pritožnik predhodno predložil v dokumentu o konceptu. Poleg tega v nasprotju s trditvijo Komisije napaka ni vplivala na celoten proračun. Pritožnik je v obrazcu vloge za nepovratna sredstva izračunal vse stroške neodvisno od zneska prejetih sredstev EU. Napaka se je nanašala samo na eno formulo na enem proračunskem listu [10].

27. V vsakem primeru očitne pisne napake niso omejene niti po številu niti po obsegu, prav tako pa niso omejene na primere, ko prosilec napačno razume pravila. Komisija v svojih notranjih smernicah kot primere očitnih administrativnih napak navaja dejstvo, da je vložnik zaprosil za nepovratna sredstva, višja od najvišjega zneska, dovoljenega v razpisu, ali da v celoti ni izpolnil zneska nepovratnih sredstev. Ti položaji so podobni položaju, ki se obravnava v tej zadevi.

28. Čeprav je najvišji odstotek financiranja EU formalna zahteva v okviru razpisa, to ni merilo dopustnosti ali upravičenosti. Zato dejstvo, da prošnja vsebuje številko, ki ni v skladu s to zahtevo, samo po sebi ne bi smelo biti razlog za zavrnitev prošnje. Popravek predloga za zagotovitev, da je odstotek financiranja EU skladen s pragom, ne bi bistveno spremenil vloge, temveč je formalnost. Gre za upravni pregled, ki ne bi vplival na oceno vloge. Popravek take napake bi preprosto povzročil zmanjšanje zahtevanega zneska nepovratnih sredstev. Čeprav je bil odstotek financiranja EU vključen v „kontrolni seznam za samousmerjanje“razpisa, ki določa, da „lahko vsaka napaka v zvezi s točkami s kontrolnega seznama [...] privede do zavrnitve vloge“, mora Komisija ta kontrolni seznam uporabiti v skladu s finančno uredbo, ki odgovornemu odredbodajalcu nalaga dolžnost, da popravi očitne administrativne napake ali zahteva pojasnilo o njih.

29. Varuh človekovih pravic v zvezi s trditvijo Komisije, da ni treba zahtevati pojasnil ali popraviti očitnih administrativnih napak, ugotavlja, da finančna uredba sicer določa, da naročnik „lahko“ popravi očitne administrativne napake, vendar je v isti določbi navedeno, da bi moral zahtevati pojasnila, razen v ustrezno utemeljenih primerih [11] Poleg tega notranje smernice Komisije izrecno določajo, da mora odgovorni odredbodajalec v skladu z načelom dobrega upravljanja od vložnikov zahtevati manjkajoče informacije ali pojasniti dokazila, ki jih niso predložili zaradi očitne administrativne napake.

30. V zvezi z opozorilnim sporočilom na spletnem prijavnem sistemu varuhinja ugotavlja, da Komisija ni mogla z gotovostjo potrditi vsebine pojavnega sporočila, ki bi ga pritožnik moral prejeti ob vložitvi prijave. V vsakem primeru varuhinja človekovih pravic na podlagi simulacije, ki jo je zagotovila Komisija, ugotavlja, da je opozorilno sporočilo precej splošno in ne kaže jasno, da je v vlogi prišlo do napake. Poleg tega, tudi če bi bilo opozorilno sporočilo izrecnejše in bi pritožnik moral biti pri vložitvi svoje vloge skrbnejši, to ne spremeni dejstva, da bi morala Komisija zahtevati pojasnilo ali popraviti očitne administrativne napake.

31. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da to, da Komisija od pritožnika ni zahtevala pojasnila in/ali popravila pritožnikove očitne administrativne napake, pomeni nepravilnost. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom pritožbe ni ustreznega priporočila, saj Komisija na tej stopnji ne more storiti ničesar, da bi to pomanjkljivost odpravila. Nepovratna sredstva so bila dodeljena zlasti drugemu subjektu, ki je pridobil pravice na podlagi sporazuma o nepovratnih sredstvih.[12] Kljub temu varuh človekovih pravic ugotavlja, da lahko to, da se očitne administrativne napake ne popravijo ali ne zahtevajo pojasnila, povzroči zavrnitev kakovostnih vlog zgolj iz formalnih razlogov, kar ni v finančnem interesu EU. Varuh človekovih pravic bo zato predlagal izboljšave, da bi preprečil podobne razmere v prihodnosti. Varuhinja človekovih pravic bo predlagala tudi izboljšave v zvezi z vprašanjem, ugotovljenim v tej preiskavi, v zvezi z opozorilnim sporočilom, poslanim prosilcem v spletnem prijavnem sistemu. 

Kako je delegacija obravnavala domnevno navzkrižje interesov

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Komisija

32. Komisija je trdila, da v tej zadevi ni bilo navzkrižja interesov, saj Komisija ni bila v neposrednem pogodbenem razmerju z zadevnim strokovnjakom, ta pa ni opravljal nobenih dejavnosti, neposredno povezanih z razpisom, in ni sodeloval pri njegovi pripravi.

33. Komisija je pojasnila, da je strokovnjaka najela partnerska organizacija kot strokovnjaka za kratkoročno strategijo v okviru drugega projekta, ki ga financira EU, za izboljšanje upravljanja v državah članicah Afriške unije. Projekt je izvedla partnerska organizacija na podlagi „sporazuma o prispevku“ s Komisijo.

34. V zvezi s tem je strokovnjak med decembrom 2021 in marcem 2022 delal na „misiji za tehnično pomoč“, da bi razvil in oblikoval projekt za okrepitev volilnih procesov v Afriki, ki bi ga financirala EU. Izvedenec je pripravil dva dokumenta, „letni akcijski list“ in „logični okvir“, ki ju je partnerska organizacija predložila Komisiji. Komisija je nato temeljito pregledala dokumente, ki so bili uporabljeni kot podlaga za osnutek akcijskega dokumenta „Podpora usklajevanju vseafriških volilnih zmogljivosti“. Ta dokument je bil objavljen kot priloga k izvedbenemu sklepu Komisije iz decembra 2022, na katerem je temeljila njena odločitev o objavi zadevnega razpisa za zbiranje predlogov.

35. Komisija je poudarila, da se končni dokument o ukrepu bistveno razlikuje od dokumentov, ki jih je strokovnjak predložil v okviru sporazuma o prispevku, zlasti glede vsebine, dolžine, strukture in načinov izvajanja. Poleg tega je Komisija trdila, da je med koncem dela strokovnjaka marca 2022 in objavo razpisa za zbiranje predlogov januarja 2023 preteklo veliko časa.

36. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so bili med postopkom posvetovanja za pripravo dokumenta o ukrepu vsi vložniki, vključno s pritožnikom, pozvani k izmenjavi mnenj, da bi se zagotovila enaka obravnava vložnikov.

37. Komisija je pojasnila, da ob sprejetju odločitve o dodelitvi nepovratnih sredstev ni vedela za domnevno sodelovanje strokovnjaka z uspešno tožečo stranko. Natančneje, uspešna tožeča stranka v svoji prijavi ni navedla strokovnjaka niti ni izjavila, da je strokovnjak sodeloval pri njeni častni izjavi, niti ni obvestila Komisije o morebitnem navzkrižju interesov. Komisija je navedla, da je po tem, ko je pritožnik zadevo predložil delegaciji, zadevo temeljito preiskala in ugotovila, da ni navzkrižja interesov. Za pojasnila ni stopila v stik z uspešnim kandidatom, saj je menila, da naloge strokovnjaka ne vzbujajo pomislekov glede navzkrižja interesov. Ugotovitve delegacije so bile neposredno vključene v pisni odgovor, ki ga je pritožnik prejel 2. avgusta 2023. Komisija je tudi potrdila, da so bila zadevnemu subjektu dodeljena nepovratna sredstva za sklop 2 razpisa [13].

Pritožnik

38. Pritožnik je trdil, da Komisija ni mogla utemeljeno trditi, da ni vedela, da je strokovnjak sodeloval z uspešnim vložnikom, saj gre za javno informacijo. Trdila je tudi, da bi morala Komisija zadevo temeljito preučiti pred dodelitvijo nepovratnih sredstev. Navedla je, da iz odgovora Komisije ni razvidno, da bi bilo tako.  

39. Pritožnik je trdil, da njegove trditve vzbujajo pomisleke glede morebitnega navzkrižja interesov, ki bi ga morala delegacija temeljito preiskati in po možnosti sprejeti ukrepe za zmanjšanje kakršnega koli tveganja. Pritožnik je zlasti trdil, da bi morala delegacija preiskati odnos med strokovnjakom in uspešnim vložnikom ter oceniti, ali mu je delo strokovnjaka v zvezi s pripravljalnimi dokumenti razpisa prineslo morebitno prednost, vključno s privilegiranim dostopom do informacij, ki niso enako dostopne drugim vložnikom.

40. Poleg tega je pritožnik trdil, da Komisija ni mogla razumno šteti, da je postopek posvetovanja v zadostni meri popravil položaj in zagotovil enako obravnavo vložnikov.

Ocena varuha človekovih pravic

41. V skladu s finančno uredbo [14] bi bilo treba vložnika za nepovratna sredstva zavrniti iz postopka dodeljevanja, če je „prej sodeloval pri pripravi dokumentov, uporabljenih v postopku dodeljevanja, kadar to pomeni kršitev načela enakega obravnavanja, vključno z izkrivljanjem konkurence, ki je ni mogoče odpraviti drugače“. [15] Vložnik vloge za donacijo mora javnemu naročniku sporočiti, ali se je znašel v zgoraj navedenem položaju.[16]

42. Kot je pojasnila Komisija in kot potrjujejo dokumenti, ki jih je pregledala preiskovalna skupina evropskega varuha človekovih pravic, uspešni prijavitelj ni prijavil morebitnega navzkrižja interesov v zvezi s sklopom 2 razpisa in v svojo vlogo za nepovratna sredstva ni vključil imena strokovnjaka. Šele ko se je pritožnik z dopisom z dne 29. julija 2023 obrnil na delegacijo, se je delegacija seznanila z zadevo.

43. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bila ocena delegacije v odgovoru pritožniku omejena na pojasnilo, da so razpis za zbiranje predlogov „notranje pripravili vodje projektov evropske delegacije pri AU“ in da zato „v tem primeru ni ugotovila obstoja navzkrižja interesov“.[17] Komisija je dodatna pojasnila predložila le v okviru preiskave varuhinje človekovih pravic. Zlasti je ugotovila, da strokovnjak ni bil v neposrednem pogodbenem razmerju s Komisijo in ni opravljal dejavnosti, neposredno povezanih z razpisom. Namesto tega je pripravil dva dokumenta, ki ju je Komisija obširno pregledala in uporabila kot podlago za pripravo akcijskega dokumenta „Podpora harmonizaciji vseafriških volilnih zmogljivosti“, na podlagi katerega je bil objavljen razpis za zbiranje predlogov, obravnavan v tej zadevi.

44. Vendar evropski varuh človekovih pravic meni, da dejstvo, da strokovnjak ni bil v neposrednem pogodbenem razmerju s Komisijo, Komisiji ne bi smelo preprečiti, da v skladu s finančno uredbo oceni, ali je njegovo sodelovanje povzročilo morebitno navzkrižje interesov prosilca za nepovratna sredstva.

45. V zvezi s sodelovanjem strokovnjaka pri pripravi dokumentov, ki se uporabljajo v postopku dodeljevanja, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni jasnih smernic o tem, kaj so „dokumenti, ki se uporabljajo v postopku dodeljevanja“. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bila ozka razlaga člena 141(1)(c) finančne uredbe v nasprotju z namenom te določbe, ki je preprečiti izkrivljanje konkurence v primeru sodelovanja strokovnjaka v pripravljalni fazi razpisa. Pri osnovni oceni torej ne bi smelo biti govora o tem, ali obstaja neposredna ali posredna povezava med nalogami strokovnjaka in dokumenti o oddaji naročila, temveč o tem, ali so informacije, ki jih je strokovnjak pridobil pri izvajanju teh nalog, potencialno izkrivljale konkurenco, in če je tako, katere popravne ukrepe bi bilo mogoče uvesti.

46. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu spornih dokumentov in na podlagi pojasnila Komisije ugotovila, da čeprav dokumenti, ki jih je pripravil strokovnjak, niso neposredno del dokumentov razpisa, obstaja jasna povezava med njimi. Dokumenti, ki jih pripravi strokovnjak, so zlasti začetni osnutki dokumentov, ki jih je Komisija uporabila za pripravo dokumenta o ukrepu, na podlagi katerega je objavila razpis za zbiranje predlogov. Pregled dokumentov je pokazal, da dokument o ukrepanju Komisije pomeni nadaljnji razvoj dela strokovnjaka.

47. Na podlagi tega varuh človekovih pravic meni, da bi glede na to, da so bili dokumenti, ki jih je pripravil strokovnjak, jasno povezani z zadevnim razpisom, to moralo vsaj vzbuditi pomisleke glede morebitnega navzkrižja interesov. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da način, kako je delegacija ocenila, ali je obstajalo morebitno navzkrižje interesov, kot je navedeno v odgovoru pritožniku, ni zadovoljiv. Delegacija ni preučila povezave med delom strokovnjaka in razpisom niti ni ocenila, ali je predhodno sodelovanje strokovnjaka vložniku vloge za nepovratna sredstva dalo konkurenčno prednost in/ali izkrivilo konkurenco.

48. Komisija je v odgovoru varuhu človekovih pravic trdila, da ni bilo izkrivljanja konkurence ali nepoštene prednosti, ker se je dokument o tožbi znatno razlikoval od dokumentov, ki jih je predložil strokovnjak, in da je med delom strokovnjaka in objavo razpisa za zbiranje predlogov preteklo veliko časa.

49. Odgovor Komisije varuha človekovih pravic ne prepriča. Obdobje med delom strokovnjaka na projektu in objavo razpisa (devet mesecev) ni bilo posebej dolgo. Poleg tega nič ne kaže na to, da bi to devetmesečno obdobje zmanjšalo upoštevnost dela strokovnjaka.

50. Komisija naj ne bi ocenila, ali je delo strokovnjaka v zvezi z dokumenti, povezanimi z razpisom, uspešni tožeči stranki dalo konkurenčno prednost in/ali izkrivilo konkurenco. Dejstvo, da je Komisija nadalje razvila in bistveno spremenila prvotne osnutke strokovnjaka, ne izključuje dejstva, da ima lahko izbrani subjekt dostop do privilegiranih informacij, kar mu je dalo prednost pri oblikovanju njegove vloge. Ker je na primer strokovnjak delal za uspešnega vložnika, je morda imel dostop do dodatnih informacij ali izkušenj pri izvajanju takih nalog, ki drugim vložnikom vloge za nepovratna sredstva ne bi bile na voljo.

51. V zvezi s postopkom posvetovanja, ki ga je omenila Komisija, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da gre za ločen postopek in da to ne dokazuje, da so bile informacije, ki jih je strokovnjak pridobil v okviru svojega dela v zvezi z dokumenti, povezanimi z razpisom, enako dostopne vsem udeležencem.

52. Čeprav je bila ocena delegacije o morebitnem navzkrižju interesov pomanjkljiva, varuhinja človekovih pravic ne more ugotoviti, ali je v obravnavani zadevi dejansko prišlo do kršitve načela enakega obravnavanja in/ali izkrivljanja konkurence. Ker delegacija in Komisija nista preiskali zadeve, torej ni na voljo dovolj informacij, na primer o nalogah in položaju strokovnjaka za uspešno tožečo stranko. Poleg odgovora delegacije pritožniku in dodatnih argumentov, ki jih je Komisija predložila v okviru preiskave varuhinje človekovih pravic, v pregledanem spisu ni dokumentov, ki bi dokazovali, da je Komisija temeljito ocenila zadevo.

53. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da to, da Komisija ni ustrezno ocenila trditev pritožnika v zvezi z morebitnim navzkrižjem interesov, pomeni nepravilnost. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom pritožbe ni ustreznega priporočila, saj so bila nepovratna sredstva že dodeljena in jih izvaja uspešni vložnik, ki je pridobil pravice na podlagi sporazuma o nepovratnih sredstvih. Varuh človekovih pravic bo podal predlog za preprečitev podobnih razmer v prihodnosti. 

Sklepne ugotovitve

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjimi ugotovitvami:

Komisija je ravnala nepravilno, ker ni zahtevala pojasnil in popravila očitne pisne napake pritožnika.

Komisija ni ustrezno ocenila trditev pritožnika o morebitnem navzkrižju interesov, kar pomeni nepravilnost.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

Če Komisija ugotovi očitno administrativno napako v vlogi, predloženi v okviru razpisa za zbiranje predlogov, bi morala ravnati v skladu s svojimi smernicami ter zahtevati pojasnilo in/ali popraviti napako, da se prepreči zavrnitev kakovostne vloge zgolj iz formalnih razlogov.

Komisija bi morala v spletnem prijavnem sistemu jasneje navesti opozorilna sporočila, da bi lahko prosilci jasno prepoznali težave s svojo vlogo, preden jo vložijo.

Komisija bi morala v skladu s finančno uredbo zagotoviti, da v primeru, ko v razpisu za zbiranje predlogov ugotovi morebitno nasprotje interesov, ustrezno razišče obtožbe v zvezi s tem. To vključuje oceno, ali je delo strokovnjaka, ki je neposredno ali posredno povezano z razpisom, dajalo prednost prosilcu za nepovratna sredstva ali izkrivljalo konkurenco.

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 7. novembra 2025

 

[1] EuropeAid/176172/DD/ACT/Multi „Podpora harmonizaciji vseafriških volilnih zmogljivosti“: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/prospect-details/176172PROSPECTSEN?keywords=EuropeAid%2F176172%2FDD%2FACT%2FMulti

[2] V skladu z razpisom za zbiranje predlogov za financiranje EU bi bilo treba zahtevani prispevek EU določiti kot odstotek skupnih upravičenih stroškov in ne bi smel presegati najvišjega dovoljenega odstotka.

[3] Oddelek 1.3 smernic je določal, da „nepovratna sredstva, zahtevana v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov, ne smejo presegati spodnjega najvišjega odstotka skupnih upravičenih stroškov ukrepa: Najvišji odstotek 90 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa (glej tudi oddelek 2.1.4).“

[4] Kontrolni seznam je vseboval „13. Zahtevani prispevek EU (znesek) je enak ali nižji od najvišjega dovoljenega zneska iz oddelka 1.3 smernic.“

[5] Veljavno v času: Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/1046/oj/eng; Prenovitev te uredbe je zdaj na voljo: Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/1046/oj/eng.

[6] Člen 151 Uredbe 2018/1046.

[7] Predstavniki Komisije so se sklicevali na sodbo Sodišča z dne 10. oktobra 2013 v zadevi Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manovi A/S, C-336/12, točka 40: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-336/12&language=EN

[8] Člen 151 Uredbe 2018/1046 določa: „Odgovorni odredbodajalec lahko popravi očitne administrativne napake v dokumentaciji vloge, potem ko udeleženec potrdi načrtovani popravek. Kadar udeleženec ne predloži dokazov ali izjav, komisija za ocenjevanje ali po potrebi odgovorni odredbodajalec, razen v ustrezno utemeljenih primerih, od udeleženca zahteva, da predloži manjkajoče informacije ali pojasni dokazila. Take informacije, pojasnila ali potrditve bistveno ne spremenijo dokumentacije vloge.“

[9] Vključno z javnimi naročili in nepovratnimi sredstvi za zunanje ukrepe Evropske unije – praktični vodnik (PRAG)

Oddelek 6.5.8.2.2: https://wikis.ec.europa.eu/spaces/ExactExternalWiki/pages/152798604/ePRAG in druge interne smernice Komisije.  

[10] V listu „Pričakovani viri financiranja“.

[11] Člen 151 Uredbe 2018/1046.

[12] Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev je bil objavljen 12. januarja 2024.

[13] Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev je bil objavljen 12. januarja 2024.

[14] Člen 141(1)(c) Uredbe 2018/1046.

[15] To je izraženo tudi v točki 2.6.10.1.2 PRAG.

[16] Člen 137 Uredbe 2018/1046.

[17] Glej odstavek 5 sklepa o odgovoru delegacije z dne 2. avgusta 2023.