Strasbourg, 14. oktobra 2004

Spoštovana gospa H.,

junija 2003 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo v zvezi z odločitvijo Komisije o izključitvi nekaterih stroškov iz financiranja Skupnosti. Ta pritožba je bila evidentirana pod referenčno številko 1219/2003/GG. Dne 23. julija 2003 ste mi na mojo zahtevo poslali več dokazil.

Dne 25. julija 2003 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 17. novembra 2003. Posredoval sem vam ga 26. novembra 2003 s pozivom k predložitvi pripomb.

V pismu z dne 28. novembra 2003 ste me obvestili, da je treba zadevo obravnavati kot obravnavano. V odgovoru z dne 12. decembra 2003 sem ponovno pozval k predložitvi pripomb na mnenje Komisije in vam ponudil podaljšanje roka za to. Prosil sem vas, da se do 31. decembra 2003 obrnete na mojo pisarno, če želite izkoristiti to ponudbo. Vendar takega stika ni bilo.

februarja 2004 sem zaključil preiskavo v zvezi s pritožbo 1219/2003/GG z odločbo, v kateri sem ugotovil, da ste zadevo opustili.

Vaš tiskovni predstavnik je 11. marca 2004 prišel v Strasbourg, da bi z mojimi službami razpravljal o zadevi. Moje službe je obvestil, da želite, da nadaljujem preiskavo vaše pritožbe.

Zato sem se odločil, da pritožbo ponovno evidentiram pod zgoraj navedenim sklicem in nadaljujem preiskavo. Zaradi ekonomičnosti postopka sem menil, da bi se morala preiskava nadaljevati na točki, na kateri se je prejšnja ustavila, to je po pridobitvi mnenja Komisije in po tem, ko ste imeli možnost podati pripombe.

Da bi lahko o pritožbi odločil ob popolnem poznavanju vseh upoštevnih dejstev, sem menil, da moram pridobiti dodatne informacije o vlogi, ki je bila podlaga za spor, in o razpravah v zvezi s tem sporom med Komisijo in nemškimi organi. Glede na to, da me je vaš tiskovni predstavnik obvestil, da je pristojno ministrstvo v Stuttgartu pripravljeno posredovati te dokumente na zahtevo, sem 7. aprila 2004 pisal ministrstvu in prosil za kopijo teh dokumentov. V skladu s tem ste bili obveščeni še isti dan.

Ministrstvo mi je 25. maja 2004 poslalo kopijo zadevnih dokumentov.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Uvodne opombe

Pritožnik je pritožbo pri varuhu človekovih pravic prvič vložil junija 2003 (pritožba 1219/2003/GG). Ta pritožba je bila poslana Komisiji, da poda svoje mnenje, mnenje Komisije pa je bilo nato posredovano pritožniku, da bi ta lahko podal pripombe. Na podlagi odgovora pritožnika je varuhinja človekovih pravic menila, da pritožnik želi umakniti svojo pritožbo. Da pa ne bi prišlo do nesporazumov, je varuh človekovih pravic pritožniku ponovno poslal dopis, v katerem ga je ponovno pozval, naj predloži pripombe. Ker varuh človekovih pravic na ta dopis ni odgovoril, je preiskavo zaključil s sklepom z dne 2. februarja 2004 (1).

Dne 11. marca 2004 je bil varuh človekovih pravic obveščen, da pritožnica želi, da nadaljuje preiskavo njene pritožbe.

Varuh človekovih pravic se je zato odločil, da pritožbo ponovno evidentira pod ločenim sklicem (760/204/GG) in nadaljuje preiskavo. Varuhinja človekovih pravic je zaradi ekonomičnosti postopka menila, da bi se morala preiskava nadaljevati na točki, na kateri se je prejšnja ustavila, to je po pridobitvi mnenja Komisije in po tem, ko je pritožniku dala možnost, da poda pripombe.

Očitek

Uredba Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o metodah kmetijske proizvodnje, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja podeželja (UL L 215, str. 85) je določala shemo pomoči za pospeševanje zlasti ekstenzifikacije kmetovanja. Kmetje bi lahko na primer prejeli nepovratna sredstva, če „enote velike živine“ na hektar ne bi presegle določene vrednosti (1.4). Za izračun ustrezne številke je bilo v uredbi določeno, da bi bilo treba „enoprste kopitarje, starejše od šestih mesecev“, upoštevati kot 1,0 GVŽ. Ovce in koze štejejo kot 0,15 GVŽ.

Kmet na območju Karlsruhe je zaprosil za nepovratna sredstva v skladu z Uredbo. Njegova zemlja je obsegala tri hektarje, imel je štiri konje in pritlikavega osla. Kmet je menil, da ima osel približno velikost ovce. Zato je izračunal skupno 4,15 GVŽ in s tem povprečno GVŽ na hektar, kar je nekoliko pod ustreznim pragom 1,4 GVŽ/hektar. Pristojni organ na območju (Landwirtschaftsamt Wildberg) je zadevo preučil in ugotovil, da je GVŽ 0,16 primerna za pritlikavega osla. To je pomenilo, da je bil zadevni prag še vedno upoštevan.

Naknadni pregled, ki ga je opravila Evropska komisija, je privedel do sklepa, da je bil ta pristop nepravilen, saj je osel pripadal „enoprstim kopitarjem“, za katere je bilo treba izračunati GVŽ 1,0. Zato so bila nepovratna sredstva, ki so bila izplačana zadevnemu kmetu, vrnjena. Po navedbah pritožnika je zadevni znesek znašal 240 DM.

Po navedbah pritožnika, predsednika Regierungspräsidium Karlsruhe, Komisija izvaja vzorčne preglede v zvezi s kmetijskimi subvencijami, ki jih dodelijo države članice. Na primer, od 100 000 vlog se jih preveri približno 400. Če se izkaže, da je bilo 40 od 400 pregledanih zahtevkov dodeljenih nepravilno, Komisija meni, da je bilo nepravilno izplačanih 10 % (40/400) celotne subvencije.

Po navedbah pritožnika je Komisija v tem okviru izvedla le en pregled, tj. pregled zgoraj navedenega kmeta. Za 100 % vseh pregledanih vlog (tj. eno) se je tako izkazalo, da so bile obravnavane nepravilno. Pritožnik trdi, da je Komisija zato sklenila, da je treba celotno subvencijo, dodeljeno deželi Baden-Württemberg (927 401 EUR), ukiniti z učinkom od naslednjega leta. Po mnenju pritožnika so se različne pritožbe izkazale za neuspešne.

Pritožnica je v pritožbi v bistvu menila, da je nepravično in nesorazmerno kaznovati deželo s skoraj 1 milijonom EUR zaradi ene same napake v zvezi z enim samim zahtevkom.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Pritožba se je nanašala na izključitev izdatkov Nemčije v višini 927 401 EUR iz financiranja Skupnosti z Odločbo Komisije 2003/364/ES z dne 15. maja 2003 o izključitvi nekaterih izdatkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti (2). Odločitev o izključitvi tega zneska iz financiranja Skupnosti je medtem postala dokončna, saj je Nemčija, edina upravičena do izpodbijanja te odločitve, menila, da ni treba vložiti tožbe pri Sodišču.

Glede vsebine zadeve se je Komisija sklicevala na končno poročilo, ki ga je 22. oktobra 2002 sprejel spravni organ in ga 24. oktobra 2002 posredoval nemškim organom. Spravni organ je bil ustanovljen z Odločbo Komisije 94/442/ES z dne 1. julija 1994 o vzpostavitvi spravnega postopka v okviru potrditve obračunov Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS)(3). Njena naloga je bila uskladiti različna stališča Komisije in zadevne države članice glede odločb o zavrnitvi financiranja Skupnosti iz Jamstvenega oddelka EKUJS.

Iz tega poročila izhaja, da so nemški organi menili, da je napaka, ki je bila storjena v posameznem primeru in je navedena v tej pritožbi, „sistematična“, medtem ko je Komisija menila, da gre za „naključno“ napako. V primeru naključne napake, ugotovljene v vzorcu, se predpostavlja, da se napaka sorazmerno ponovi v vseh transakcijah, iz katerih je bil vzorec vzet. Nasprotno, sistematično napako, katere vzroke je mogoče ugotoviti, je mogoče oceniti ločeno, saj se domneva, da vpliva le na transakcije, na katere se ta napaka nanaša.

V poročilu spravnega organa je navedeno, da so nemški organi na obravnavi priznali, da v nasprotju z njihovimi prvotnimi izjavami napaka ni bila osamljena, ampak da so bili odkriti nekateri podobni primeri. Po mnenju Komisije je to potrdilo „naključno“ naravo napake.

Spravni organ je sklenil, da ne more doseči kompromisa med stališči obeh strani.

Komisija je vztrajala pri svojem stališču v zbirnem poročilu z dne 28. februarja 2003 glede rezultatov opravljenih pregledov.

Po mnenju Komisije je bil njen pristop pravilen, v skladu z načeli, ki urejajo revizijo, in ustrezno obrazložen. Poudarila je, da spravni organ ni ugotovil nobenih nepravilnosti v zvezi s tem pristopom.

Komisija je dodala, da se potrditev obračunov nujno nanaša na predhodno proračunsko leto, ki je bilo zaključeno. V obravnavani zadevi se je nanašala na stroške, nastale leta 2000. Finančni popravek se je torej nanašal na preteklost, čeprav je bil izveden pozneje. Potrditev obračunov ni imela samodejnih posledic za financiranje Skupnosti v naslednjih proračunskih letih. Stroški, nastali v naslednjih letih, pa so bili naknadno preverjeni.

Pripombe pritožnika

Mnenje Komisije je bilo posredovano pritožniku, da poda svoje pripombe. V svojem dopisu z dne 28. novembra 2003 je pritožnica navedla, da ni izpodbijala, da je Komisija ravnala pravilno v formalnem smislu, vendar ni podala nobenih dodatnih pripomb glede vsebine mnenja Komisije.

Nadaljnje poizvedbe

Varuh človekovih pravic je po nadaljevanju preiskave menil, da potrebuje dodatne informacije o vlogi, zaradi katere je prišlo do spora, in o razpravah v zvezi s tem sporom med Komisijo in nemškimi organi. Glede na to, da je pritožnikov tiskovni predstavnik obvestil varuha človekovih pravic, da je pristojno nemško ministrstvo, Ministerium für Ernährung und Ländlichen Raum dežele Baden-Württemberg, pripravljeno posredovati te dokumente na zahtevo, je varuh človekovih pravic 7. aprila 2004 pisal ministrstvu in zahteval kopijo teh dokumentov.

Ministrstvo je 25. maja 2004 varuhu človekovih pravic poslalo kopijo ustreznih dokumentov.

Dokumenti, predloženi varuhu človekovih pravic, vsebujejo kopijo dopisa z dne 26. februarja 2004, v katerem je ministrstvo odgovorilo državljanu, ki je izrazil nezadovoljstvo z odločitvijo Komisije v primeru pritlikavega osla. Ministrstvo je v tem dopisu pojasnilo, da je odbitek, ki ga je neposredno povzročila napaka, storjena v zvezi z navedeno živaljo, znašal 858 646 DM. Poleg drugih majhnih napak (ki sicer ne bi povzročile odbitka) so skupni odhodki, ki jih je Komisija zavrnila, znašali 927 401 EUR ali 1 813 839 DM. Ministrstvo je ugotovilo, da je bila preučena možnost izpodbijanja odločbe Komisije pred Sodiščem. Vendar je poudarilo, da mora Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča dokazati le, da obstajajo utemeljeni dvomi o točnosti kontrol, ki jih izvajajo nacionalni organi. Od zadevne države članice se je nato pričakovalo, da bo predložila podrobne dokaze, da bi ovrgla pomanjkljivosti, ki jih je izpostavila Komisija. Ministrstvo je poudarilo, da bi bilo to v obravnavanem primeru skoraj nemogoče, saj so morali deželni organi obravnavati 54 000 vlog v zvezi z zadevnim programom. Dodala je, da je bilo zato odločeno, da se zoper odločbo Komisije ne vloži tožba. Vendar je ministrstvo poudarilo, da je nemškemu zveznemu svetu predložilo pobudo, v skladu s katero bi morala zvezna vlada poskusiti prepričati Komisijo, da bi morale biti naložene sankcije sorazmerne z napakami ali nepravilnimi plačili, ki so bila izvršena.

ODLOČBA

1 Domnevno nepoštena odločitev v zvezi s potrditvijo obračunov

1.1 Evropska komisija je z Odločbo 2003/364/ES z dne 15. maja 2003 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) iz financiranja Skupnosti (4) odločila, da iz financiranja Skupnosti izključi odhodke Nemčije v višini 927 401 EUR. Pritožnica, predsednica Regierungspräsidium Karlsruhe, je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdila, da je bila ta odločitev nepravična in nesorazmerna, saj je temeljila na enem samem primeru, v katerem je bil zadevni znesek 240 DM.

1.2 Komisija je v svojem mnenju pojasnila razloge za svojo odločitev in izrazila mnenje, da je bil njen pristop pravilen, v skladu z načeli, ki urejajo revizijo, in ustrezno utemeljen.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je zadeva, v kateri je bila izdana odločba Komisije, nanašala na vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o metodah kmetijske proizvodnje, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja podeželja (UL L 215, str. 85). Ta uredba je predvidela shemo pomoči za spodbujanje, med drugim, ekstenzifikacije kmetijstva. Kmetje bi lahko na primer prejeli nepovratna sredstva, če „enote velike živine“ na hektar ne bi presegle določene vrednosti (1.4). Za izračun ustrezne številke je bilo v uredbi določeno, da bi bilo treba „enoprste kopitarje, starejše od šestih mesecev“, upoštevati kot 1,0 GVŽ. Ni sporno, da je v upoštevnem času ta kategorija zajemala tudi osle. Ovce in koze štejejo kot 0,15 GVŽ. Kmet na območju Karlsruhe, katerega zemljišče je obsegalo 3 hektarje in ki je zaprosil za nepovratna sredstva v skladu z Uredbo, je imel štiri konje in pritlikavega osla. Glede na to, da je imel osel približno velikost ovce, je izračunal skupno 4,15 GVŽ in s tem povprečno GVŽ na hektar nekoliko pod ustreznim pragom 1,4 GVŽ/hektar. Pristojni organ na območju (Landwirtschaftsamt Wildberg) je zadevo preučil in ugotovil, da je GVŽ 0,16 primerna za pritlikavega osla. To je pomenilo, da je bil zadevni prag še vedno upoštevan. Napaka je bila odkrita pri naknadnem pregledu in kmet je bil pozvan, naj vrne neupravičeno plačani znesek (240 DM). Vendar je Komisija menila, da je bila upoštevna napaka naključna napaka, ugotovljena v vzorcu, in da je treba domnevati, da se je sorazmerno ponovila v vseh transakcijah, iz katerih je bil vzorec odvzet.

1.4 Varuh meni, da se na prvi pogled zdi, da je odločitev Komisije težko uskladiti z zdravo pametjo. Dejstvo, da bi morala napaka v zvezi s sorazmerno nepomembnim zneskom povzročiti zavrnitev precejšnjega denarnega zneska (ne glede na to, ali se opiramo na skupni znesek 927.401 EUR ali na znesek 858.646 DM, za katerega se zdi, da je neposredno posledica navedene napake), je presenetljivo, še toliko bolj, ker je upravičeno domnevati, da je bila napaka v zvezi s pritlikavim oslom zelo verjetno edina te vrste.

1.5 Vendar pa varuhinja ugotavlja, da je Komisija pojasnila, da je zadevo obravnavala z drugega zornega kota. S tega vidika so nacionalni organi storili napako. Ta napaka je bila odkrita pri pregledu vzorca ustreznih vlog. Komisija je torej po njenem mnenju upravičeno domnevala, da so bile storjene tudi druge napake. Z vidika Komisije ni bilo upoštevno dejstvo, da se je napaka v obravnavani zadevi nanašala na pritlikavega osla, ampak da je bila storjena napaka.

1.6 Varuh ugotavlja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Komisiji za dokazovanje kršitve pravil o skupni ureditvi kmetijskih trgov ni treba izčrpno dokazati, da so pregledi, ki jih izvajajo nacionalni organi, neustrezni ali da so podatki, ki so jih predložili, nepravilni, temveč mora predložiti dokaze o resnem in razumnem dvomu, ki ga ima glede pregledov ali podatkov. Razlog za to zmanjšanje dokaznega bremena Komisije je, da je država članica tista, ki je najprimernejša za zbiranje in preverjanje podatkov, potrebnih za potrditev obračunov EKUJS, in mora zato predložiti najpodrobnejši in najobsežnejši dokaz, da so njeni pregledi ali podatki točni in, če je to primerno, da so izjave Komisije napačne (glej zlasti sodbi z dne 13. decembra 2001 v zadevi Nizozemska proti Komisiji, C-278/98, Recueil, str. I-1501, točke od 39 do 41, in z dne 11. septembra 2003 v zadevi Španija proti Komisiji, C-329/00, Recueil, str. I-6103, točka 68).

1.7 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da so nemški organi v razpravah s Komisijo (med zaslišanjem tako imenovanega spravnega organa) priznali, da v nasprotju z njihovimi prvotnimi izjavami napaka ni bila osamljena, ampak da so bili odkriti nekateri podobni primeri (čeprav ne v zvezi z drugimi pritlikavimi osli). Pritožnica se je v svojih pripombah na mnenje strinjala, da je Komisija ravnala pravilno v formalnem smislu.

1.8 V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da pristop Komisije v tem primeru ne pomeni nepravilnosti.

1.9 Varuhinja človekovih pravic meni, da je koristno poudariti, da bi se problemu, ki je sprožil ta primer, po vsej verjetnosti lahko izognili, če bi zadevna uredba upoštevala možnost, da imajo prosilci za nepovratna sredstva pritlikave osle. Prepričan je, da bo Komisija to upoštevala pri prihodnjih zakonodajnih predlogih na tem področju.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu/).

(2) UL 2003, L 124, str. 45.

(3) UL 1994, L 182, str. 45.

(4) UL 2003, L 124, str. 45.