Ozadje

1. Nacionalni in regionalni varuhi človekovih pravic v evropski mreži varuhov človekovih pravic lahko od evropskega varuha človekovih pravic zahtevajo pisne odgovore na vprašanja o pravu EU in njegovi razlagi, vključno s tistimi, ki se pojavijo pri obravnavi posebnih primerov.

2. Varuhinja človekovih pravic nemško govoreče skupnosti v Belgiji je 9. decembra 2024 Evropskemu varuhu človekovih pravic poslala tako poizvedbo. Vprašanje se nanaša na razlago Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti [1] v zvezi z otroškimi dodatki.

3. Varuh človekovih pravic nemško govoreče skupnosti v Belgiji že več let obravnava zadevo v zvezi z družino, ki je od Belgije in nemško govoreče skupnosti prejemala otroške dodatke. Družina prebiva v Belgiji, oče pa dela v Nemčiji. Mati je bila brezposelna in je nekaj časa prejemala nadomestilo za brezposelnost v Belgiji. Družini zdaj grozi zahtevek za izterjavo otroških dodatkov, izplačanih za obdobje 18 mesecev, ker zadevni belgijski organ meni, da je napačno ugotovil, da je odgovoren za otroške dodatke in da bi jih morala namesto tega izplačati Nemčija.

4.  Namen vprašanja je bil torej pojasniti, katera država članica mora izplačevati otroške dodatke v podobnih čezmejnih primerih in pod katerimi pogoji lahko države članice izterjajo sredstva od družin, zlasti v primerih, ko je država članica sama napačno ugotovila, da je odgovorna za izplačevanje otroških dodatkov.

Vprašanja, naslovljena na Komisijo

5. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi poizvedbe Komisiji zastavila naslednja vprašanja:

1) Ali lahko Komisija pojasni, katera država članica mora izplačevati otroške dodatke, če (i) družina živi v eni državi članici (Belgija), kjer je mati upravičena do dajatev za brezposelnost, in (ii) oče dela v drugi državi članici (Nemčija)?

Ali je mogoče dajatve za brezposelnost matere šteti za „pravice, ki so na voljo na podlagi dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe“ v smislu člena 68(1)(b)(i)[2] Uredbe 883/2004?

2) Glede na to, da se Nemčija strinja, da bo izplačevala otroške dajatve samo šest mesecev pred vložitvijo zahtevka, kako bi bilo treba uporabiti člen 68(3)(b)[3] Uredbe 883/2004, če je druga država članica (Belgija) že izplačevala dajatve več kot šest mesecev (čeprav bi jih Nemčija morala izplačevati)?

Kakšne so posledice za morebitno izterjavo s strani organov države članice, ki je več kot šest mesecev izplačevala otroške dodatke (čeprav bi jih morala izplačevati druga država članica), od prejemnika ali države članice, ki bi jih morala izplačevati? Ali lahko Belgija ali nemško govoreča skupnost Belgije zahteva povračilo od Nemčije?

3) Če organi držav članic izvajajo pravo EU in delujejo v okviru njegovega področja uporabe, ali pravo EU zagotavlja dodatno zaščito osebam, ki so v dobri veri dlje časa prejemale otroške dodatke in se nenadoma soočajo z zahtevki za izterjavo, ki temeljijo na dejstvu, da organi držav članic menijo, da so napačno določili državo članico, ki jo je treba plačati - kot so varstvo premoženja (člen 17 Listine EU o temeljnih pravicah) in pridobljenih pravic, načela prepovedi retroaktivnosti, legitimna pričakovanja, pravna varnost, sorazmernost in dobro upravljanje?

Odgovor Komisije

6. Komisija je na prvo vprašanje odgovorila:

• Belgijski sistem družinskih dajatev temelji na stalnem prebivališču, kar pomeni, da so do družinskih dajatev upravičeni vsi otroci, ki prebivajo v Belgiji. Nemško govoreča skupnost Belgije je pristojna za izplačilo družinskih dajatev za otroke, ki stalno prebivajo v nemško govoreči skupnosti.
• Člen 68(1) Uredbe 883/2004 vsebuje posebna prednostna pravila, kadar se družinske dajatve zagotavljajo za isto obdobje in za iste otroke v skladu z zakonodajo več kot ene države članice, na primer zato, ker oba starša delata v različnih državah članicah ali ker družina stalno prebiva v državi članici s sistemom, ki temelji na stalnem prebivališču, medtem ko dela v drugi državi članici.
• V skladu s temi prednostnimi pravili ima pravica do družinske dajatve, ki je na voljo na podlagi dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, prednost pred pravico, ki je na voljo na podlagi prejemanja pokojnine, in pravico, ki je na voljo na podlagi stalnega prebivališča. V primeru pravic, ki so na voljo v dveh državah članicah na podlagi zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti, je pristojna predvsem država članica, v kateri prebivajo otroci, če tam dela eden od staršev (člen 68(1)(b)(i) Uredbe 883/2004).
• V skladu s členom 11(2)[4] Uredbe 883/2004 se šteje, da oseba, ki prejema denarno dajatev zaradi ali kot posledico svoje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, opravlja to dejavnost. Zato se za osebo, ki prejema nadomestilo za brezposelnost, šteje, da opravlja poklicno dejavnost. Zato je treba za uporabo prednostnih pravil za izplačilo družinskih dajatev v skladu s členom 68 Uredbe 883/2004 prejemanje dajatve za brezposelnost šteti za pravico, ki je na voljo na podlagi dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe.
• Na podlagi predloženih informacij Komisija´s v Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ugotavlja, da:

1. Nemško govoreča skupnost v Belgiji, v kateri prebiva družina, je tako prednostno pristojna za izplačevanje družinskih dajatev za obdobje, v katerem mati otrok prejema dajatve za brezposelnost v Belgiji.
2. V skladu s členom 68(2)[5] Uredbe 883/2004 mora država članica, ki je sekundarno pristojna, v tem primeru Nemčija, plačati diferencialni dodatek, če je znesek dajatev, ki jih zagotavlja njena zakonodaja, višji od zneska družinskih dajatev, ki jih zagotavlja primarno pristojna država članica.

7. Komisija je na drugo vprašanje odgovorila:

• Iz odgovora na prvo vprašanje, in sicer da je nemško govoreča skupnost primarno pristojna za izplačilo družinskih dajatev, izhaja, da vprašanji v zvezi z retroaktivnim izplačilom in izterjavo (tretje vprašanje) nista več upoštevni. Vendar je Komisija zaradi celovitosti predložila svoja stališča o tej zadevi.
• Če nosilec, ki prejme zahtevek za družinske dajatve, meni, da ni prednostno pristojen, mora v skladu s členom 68(3) Uredbe 883/2004 zahtevek nemudoma posredovati pristojnemu nosilcu, katerega zakonodaja se prednostno uporablja. Ta nosilec obravnava ta zahtevek, kot da bi bil predložen neposredno njemu, datum, ko je bil tak zahtevek predložen prvemu nosilcu, pa se šteje za datum zahtevka, ki ga prednostno naslovi na nosilca.
• Sodišče je 25. aprila 2024 izdalo sodbo [6], v kateri je navedlo, da člen 68(3) Uredbe 883/2004 dopolnjuje člen 81 [7]. Sklicevala se je na svojo predhodno sodno prakso [8], v kateri je navedla, da je „cilj člena 81 Uredbe 883/2004 olajšati gibanje delavcev migrantov s poenostavitvijo upravnih formalnosti, ki jih morajo izpolnjevati, glede na zapletenost upravnih postopkov, ki obstajajo v različnih državah članicah, in preprečiti, da bi bile zadevne osebe prikrajšane za svoje pravice iz povsem formalnih razlogov“[9]. Sodišče je poleg tega razsodilo, da „se člen 81 [...] uporablja, kadar delavec migrant vloži zahtevek za otroški dodatek pri organih države članice, ki ni pristojna za obravnavo zahtevka na podlagi kolizijskih pravil, določenih s to uredbo“[10].
• Na podlagi te sodne prakse Komisija´s Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje meni, da nosilec, ki je primarno pristojen za izplačilo družinskih dajatev in ki uporablja nacionalno zakonodajo, ki retroaktivno izplačilo omejuje na omejeno število mesecev pred vložitvijo zahtevka, kot je zadevna nemška zakonodaja, ne more uporabiti te določbe in tako omejiti retroaktivnega izplačila družinskih dajatev, kadar je nosilec druge države članice prejel zahtevek, za katerega ta ni primarno pristojen, če so izpolnjeni vsi drugi formalni in vsebinski pogoji, ki jih nalaga zakonodaja prednostne države članice.

8. V zvezi s tretjim vprašanjem je Komisija navedla:

• Sodišče je razsodilo, da člen 68 Uredbe 883/2004 nosilcu države članice, katere zakonodaja nima prednosti, ne dovoljuje, da od zadevne osebe zahteva (delno) povračilo dajatev, izplačanih v tej državi članici, zaradi obstoja pravice do teh dajatev, določene v zakonodaji druge države članice, ki se uporablja prednostno [11].
• Država članica, ki je neupravičeno izplačala družinske dajatve, ker je napačno menila, da se njena zakonodaja uporablja prednostno, lahko zahteva povračilo neupravičeno izplačanih družinskih dajatev od nosilca s primarno pristojnostjo v skladu s členom 60(5)[12] Uredbe 987/2009 [13].

9. Komisija je ugotovila, da so po njenem mnenju in glede na predložene informacije organi nemško govoreče skupnosti v Belgiji odgovorni za izplačevanje družinskih dajatev družini, ki prebiva na njenem ozemlju in kadar eden od staršev prejema dajatve za brezposelnost v skladu z belgijsko zakonodajo, drugi od staršev pa opravlja poklicno dejavnost v Nemčiji.

Sklep Evropskega varuha človekovih pravic

10. Varuhinja človekovih pravic meni, da so bila vprašanja, izpostavljena v poizvedbi, ustrezno pojasnjena. Varuhinja človekovih pravic zato zaključuje poizvedbo.

Varuh človekovih pravic nemško govoreče skupnosti v Belgiji in Komisija bosta obveščena o tem poročilu.

Rosita Hickey
vodja preiskav

Strasbourg, 20. marec 2025

[1] Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A02004R0883-20190731&qid=1736262044384

[2] Člen 68(1)(b)(i) določa:

„1. Kadar se v istem obdobju in za iste družinske člane dajatve zagotavljajo po zakonodaji več kot ene države članice, se uporabljajo naslednja prednostna pravila:

(b) v primeru dajatev, ki jih izplačuje več kot ena država članica na isti podlagi, se prednostni vrstni red določi s sklicevanjem na naslednja subsidiarna merila:

(i) v primeru pravic, ki so na voljo na podlagi dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe: kraj stalnega prebivališča otrok, pod pogojem, da taka dejavnost obstaja, in dodatno, kjer je to primerno, najvišji znesek dajatev, ki jih zagotavljajo nasprotujoče si zakonodaje. V slednjem primeru se stroški dajatev delijo v skladu z merili, določenimi v izvedbeni uredbi;“

[3] Člen 68(3)(b) določa:

„3. Če se v skladu s členom 67 zahtevek za družinske dajatve predloži pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se uporablja, vendar ne kot prednostna pravica v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena:

(b) pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja prednostno, obravnava to vlogo, kot da bi bila vložena neposredno pri njem, datum, ko je bila taka vloga vložena pri prvem nosilcu, pa se šteje za datum vložitve zahtevka pri nosilcu, ki ima prednost.“

[4] Drugi odstavek 11. člena se glasi:

„Za namene tega naslova se za osebe, ki prejemajo denarne dajatve zaradi ali kot posledico svoje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, šteje, da opravljajo navedeno dejavnost. To ne velja za invalidske pokojnine, starostne pokojnine ali pokojnine preživelih oseb ali za pokojnine zaradi nesreč pri delu ali poklicnih bolezni ali za denarne dajatve za bolezen, ki krijejo zdravljenje za nedoločen čas.“

[5] Drugi odstavek 68. člena se glasi:

„V primeru prekrivanja pravic se družinske dajatve dodelijo v skladu z zakonodajo, ki je v skladu z odstavkom 1 določena kot prednostna. Upravičenost do družinskih dajatev na podlagi druge nasprotujoče si zakonodaje ali zakonodaj miruje do zneska, določenega v prvi zakonodaji, po potrebi pa se za znesek, ki presega ta znesek, zagotovi diferencialni dodatek. Vendar take razlike v obliki dodatka ni treba zagotoviti za otroke, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, kadar upravičenost do zadevne dajatve temelji le na stalnem prebivališču. “

[6] Sodba Sodišča z dne 25. aprila 2024, L/Familienkasse Sachsen der Bundesagentur für Arbeit, C-36/23: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=285191&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=20149469

[7] Člen 81 določa:

„Vsak zahtevek, izjava ali pritožba, ki bi morala biti pri uporabi zakonodaje ene države članice v določenem roku vložena pri organu, nosilcu ali sodišču te države članice, je dopustna, če je v istem roku vložena pri ustreznem organu, nosilcu ali sodišču druge države članice. V takem primeru organ, nosilec ali sodišče, ki prejme zahtevek, izjavo ali pritožbo, to nemudoma posreduje pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču prve države članice neposredno ali prek pristojnih organov zadevnih držav članic. Datum, ko so bili taki zahtevki, izjave ali pritožbe predloženi organu, nosilcu ali sodišču druge države članice, se šteje kot datum njihove predložitve pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču.“

[8] Sodba Sodišča z dne 29. septembra 2022, FS proti glavnemu uradniku za pritožbe in drugim, C-3/21: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=266564&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=20153614

[9] Točka 26.

[10] Točka 27.

[11] Sodba Sodišča z dne 25. aprila 2024 v zadevi L proti Familienkasse Sachsen der Bundesagentur für Arbeit, C-36/23. Sodišče je razsodilo:

„Člen 68 Uredbe ... 883/2004 [...] o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa prednostna pravila v primeru prekrivanja družinskih dajatev, je treba razlagati tako, da nosilcu države članice, katere zakonodaja nima prednosti [...], sicer ne omogoča, da od zadevne osebe zahteva delno povračilo takih dajatev, izplačanih v tej državi članici, zaradi obstoja pravice do teh dajatev, določene v zakonodaji druge države članice, ki se uporablja prednostno, če v tej drugi državi članici ni bila določena ali izplačana nobena družinska dajatev, vendar temu nosilcu omogoča, da od nosilca s primarno pristojnostjo zahteva povračilo zneska dajatev, ki presega znesek, ki ga mora povrniti [...]“

[12] Člen 60(5) določa:

„Če je nosilec, ki je začasno dodelil dajatve, plačal več, kot je znesek, za katerega je dokončno odgovoren, lahko zahteva povračilo presežka od nosilca, ki je primarno odgovoren, v skladu s postopkom, določenim v členu 73 izvedbene uredbe.“

[13] Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A02009R0987-20180101&qid=1740997969849