Strasbourg, 12. oktobra 2004

Spoštovani gospod K.,

oktobra 2003 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z vašim sodelovanjem na javnem natečaju COM/A/11/01, ki ga je organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO).

Pritožbo sem 17. novembra 2003 posredoval direktorju urada EPSO. EPSO je svoje mnenje poslal 1. marca 2004. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 29. marca 2004.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

PRITOŽBA

Ozadje

Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju COM/A/11/01, ki ga je organizirala Evropska komisija za oblikovanje rezerve glavnih upraviteljev na področju civilnega in kazenskega prava. Organizacijo je po ustanovitvi prevzel Evropski urad za izbor osebja (EPSO). Pritožnik ni opravil ustnega preizkusa (končnega preizkusa) postopka zaposlovanja, ker je dosegel le 19 točk, zahtevani minimum pa je bil 20. Pritožnik je zato pri Komisiji vložil pritožbo na podlagi člena 90(2)(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pritožba na podlagi člena 90). Zatrjeval je različne nepravilnosti, ki bi po njegovem mnenju upravičevale, da se mu dodeli višja ocena za preizkus in da se ga uvrsti na rezervni seznam ali da se mu da možnost, da ponovno opravlja ustni preizkus. Trdil je tudi, da ima dostop do zapisnika ustnega zaslišanja.

Pritožnik je v pritožbi na podlagi člena 90 zlasti poudaril, da:

• test je bil krajši od napovedanega;


• v nasprotju z drugimi kandidati mu v bistvu niso bila zastavljena vprašanja, na katera bi bilo mogoče objektivno odgovoriti, temveč vprašanja, na podlagi katerih je bilo izraženo mnenje;


• je bil diskriminiran zaradi invalidnosti;


• glede na to, da je bilo število kandidatov, pripuščenih k opravljanju ustnega preizkusa (25), manjše od števila mest na rezervnem seznamu (30), kandidatov ni bilo treba izločiti, namen ustnega preizkusa pa bi moral biti le preverjanje, ali kandidati izpolnjujejo minimalne zahteve za uvrstitev na rezervni seznam;


• preizkus pritožnikovega znanja drugega jezika (angleščine) je bil nepričakovano intenziven in se ni ujemal z informacijami, ki so mu bile posredovane med usposabljanjem, ki so ga zagotovili nemški organi v zvezi z njegovim sodelovanjem na preizkusu.

EPSO je 3. septembra 2003 zavrnil pritožnikovo pritožbo na podlagi člena 90 in potrdil oceno, ki mu je bila dodeljena. V zvezi z različnimi vprašanji, ki jih je izpostavil pritožnik, je urad EPSO v povzetku odgovoril, da:

• Manjše spremembe v trajanju ustnega preizkusa so bile neizogibne. Pritožnik ob koncu preskusa ni ugovarjal in trajanje ni vplivalo na oceno uspešnosti pritožnika.


• Natečajne komisije imajo široko diskrecijsko pravico glede vsebine vprašanj, postavljenih kandidatom. Lahko se razlikujejo od enega kandidata do drugega. V pritožnikovem primeru je izbirna komisija pritožniku postavila vprašanja zlasti o njegovem pomanjkanju mednarodnih izkušenj in praktičnih izkušenj na upravnem področju. Vprašanja niso presegala vsebine razpisa natečaja. Vprašanja, postavljena kandidatu, niso bila namenjena testiranju vidikov, za katere je dokazal svoje znanje na prejšnjih testih, temveč testiranju njegove sposobnosti argumentiranja in strukturiranja odgovorov.


• Pritožnik ni bil diskriminiran zaradi invalidnosti. Kandidat, ki je dosegel najboljši rezultat na ustnem preizkusu, je imel v primerjavi s pritožnikom večjo invalidnost.


• Kar zadeva preverjanje pritožnikovega znanja drugega jezika, natečajna komisija ni mogla biti vezana na informacije, ki so jih pritožniku predložili nemški organi. Poleg tega je treba kvalifikacijo „zadovoljivo znanje“ iz razpisa natečaja razlagati ob upoštevanju razmeroma visoke stopnje zaposlovanja (razred A4/A5).

Pritožba

Ker je bil pritožnik delno nezadovoljen z odgovorom urada EPSO na njegovo pritožbo v skladu s členom 90, je menil, da urad EPSO ni odgovoril na vse vidike njegove pritožbe, zato je pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložil pritožbo, v kateri je navedel naslednje trditve:

1. Pojasnila urada EPSO v zvezi z zavrnitvijo njegove pritožbe na podlagi člena 90 so se nanašala le na formalna vprašanja in niso vsebovala vsebinskih informacij, na podlagi katerih bi lahko razumel oceno, ki mu je bila dodeljena.

2. Med vprašanji, ki so bila pritožniku postavljena na ustnem preizkusu, in razpisom natečaja je bilo neskladje. Niti pomanjkanje mednarodnih izkušenj niti domnevno pomanjkanje praktičnih izkušenj na upravnem področju ne moreta upravičiti njegove ocene ali zavrnitve njegove pritožbe na podlagi člena 90. Te zahteve niso bile navedene v razpisu natečaja. Poleg tega je imel 22 mesecev izkušenj na upravnem področju.

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba oceno njegovega ustnega preizkusa zvišati na 20 ali da bi ga bilo treba ponovno povabiti na ustni preizkus. V vsakem primeru je pritožnik glede na svojo drugo trditev pozval k večji natančnosti v prihodnjih razpisih natečajev.

Poizvedba

Mnenje urada EPSO

EPSO je v svojem mnenju o pritožbi v povzetku navedel:

Pritožnikova pritožba v skladu s členom 90 je bila temeljito upoštevana in organ za imenovanja je poskušal odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih je izpostavil pritožnik, da bi mu zagotovil dovolj utemeljen odgovor.

V zvezi z zahtevo pritožnika, da se ga obvesti o razlogih za neuspeh na ustnem preizkusu, je ustaljena sodna praksa, da imajo natečajne komisije na javnih natečajih široko polje proste presoje pri ocenjevanju preizkusov. Natečajna komisija ni bila dolžna pojasniti, zakaj so bili odgovori kandidata ocenjeni kot nezadostni.

Ocena uspešnosti na ustnem preizkusu je bila primerjalne narave in treba je bilo zagotoviti enako obravnavanje vseh kandidatov. Natečajna komisija je zato za vsakega kandidata, ki je sodeloval na ustnem preizkusu, pripravila ocenjevalni list na podlagi predhodno dogovorjenih meril. Za vse kandidate so bila uporabljena enaka merila.

Medtem ko je bilo pritožnikovo poznavanje področja kompetenc, ki ga je izbral, ocenjeno med pisnim preizkusom, je bil cilj ustnega preizkusa oceniti pritožnikovo sposobnost argumentiranja in strukturiranja odgovorov, s posebnim poudarkom na njegovem posebnem jezikovnem znanju in sposobnosti prilagajanja večkulturnemu okolju, kot je predvideno v razpisu natečaja. Natečajna komisija ni dvomila o upravičenosti pritožnika na podlagi poklicnih izkušenj. Slednje je bilo obravnavano in upoštevano med sprejemnim postopkom. Natečajna komisija je svojo oceno utemeljila izključno na uspešnosti pritožnika med ustnim preizkusom.

Ker je bilo število kandidatov, pripuščenih k opravljanju ustnega preizkusa (25), manjše od števila mest na rezervnem seznamu (30), natečajna komisija ni imela niti obveznosti, da preceni kandidate, ki niso imeli zahtevanih znanj in spretnosti, niti okrepljene obveznosti, da pojasni ocene, dodeljene tem kandidatom.

Pritožnikov zahtevek, v skladu s katerim bi mu bilo treba dodeliti višjo oceno ali ga ponovno pooblastiti za opravljanje preizkusa, je bilo treba zavrniti. Pritožnikovo prepričanje, da je ustrezno odgovoril na zastavljena vprašanja, verjetno ne pomeni samodejne revizije odločitve natečajne komisije.

Pripombe pritožnika

Evropski varuh človekovih pravic je pritožniku posredoval mnenje urada EPSO in ga pozval, naj predloži pripombe. Pritožnik je v odgovoru povzel naslednje:

Urad EPSO je na podlagi vsebine testa ponovno predložil pojasnilo brez kakršnega koli premisleka. Čeprav je imela natečajna komisija široko polje proste presoje pri presoji preizkusov, ji to ne bi smelo preprečiti, da svojo presojo obrazloži. Ni zadostovalo zgolj razkritje znamke, ne da bi bilo pojasnjeno, kako in na kakšni podlagi je bila ta znamka izračunana. Smiselno bi bilo zagotoviti informacije o vsebini ocenjevalnega lista ali merilih, uporabljenih za oceno, ter o dejanskih podrobnostih ocene uspešnosti pritožnika.

Glede na položaj v tem postopku zaposlovanja, tj. da je bilo število kandidatov, pripuščenih k opravljanju ustnega preizkusa (25), manjše od števila mest na rezervnem seznamu (30), bi bilo zaradi preglednosti še pomembneje, da je bila pridobljena ocena ustrezno pojasnjena, zlasti v primerih, ko je bila ocena precej pod zahtevano oceno.

Če bi bil rezervni seznam poln in bi pritožnikova uvrstitev na rezervni seznam škodila drugemu kandidatu, bi bilo razumljivo, da urad EPSO ni spremenil svoje ocene ali mu ni dovolil ponovnega opravljanja testa. Vendar v obravnavani zadevi ne bi bilo nobene škode, če bi mu EPSO dal možnost, da služi Evropski uniji.

Druga natečajna komisija v postopku zaposlovanja, ki sta ga organizirala Evropski parlament in Sodišče, je ugotovila, da je zaradi svojih sposobnosti usposobljen za delo za Evropsko unijo, in ga uvrstila na rezervni seznam.

ODLOČBA

1 Domnevna neustrezna razlaga ocene, podane v preskusu

1.1 Pritožnik meni, da so bila pojasnila urada EPSO v zvezi z zavrnitvijo njegove pritožbe na podlagi člena 90 osredotočena le na formalna vprašanja in niso vsebovala informacij o vsebini, na podlagi katerih bi lahko razumel oceno, ki mu je bila dodeljena.

1.2 EPSO je trdil, da imajo natečajne komisije na javnih natečajih široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju testov. Natečajna komisija ni bila dolžna pojasniti, zakaj so bili odgovori kandidata ocenjeni kot nezadostni. V zvezi s tem dejstvo, da je bilo število kandidatov, pripuščenih k opravljanju ustnega preizkusa (25), manjše od števila mest na rezervnem seznamu (30), ni ustvarilo dodatnih obveznosti za natečajno komisijo.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svoji pritožbi v skladu s členom 90 navedel več trditev, ki se nanašajo zlasti na razkritje zapisnikov o izpitu, trajanje izpita, preverjanje njegovega znanja angleščine in sodelovanje invalidnih kandidatov ter niso bile ponovljene v okviru pritožbe, vložene pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Ti vidiki pritožnikove pritožbe na podlagi člena 90 zato ne bodo preučeni v tej odločbi, ki bo omejena na preučitev, ali je urad EPSO pritožniku ustrezno pojasnil oceno, pridobljeno na ustnem preizkusu.

1.4 Varuh tudi ugotavlja, da je pritožnik v svojih pripombah poudaril, da bi mu EPSO lahko zagotovil merila za ocenjevanje ali ocenjevalni list ustnega preizkusa. Zdi se, da do zdaj še ni bila vložena nobena zahteva za dostop do teh dokumentov. Ta sklep zato ne bo zajemal tega vidika. Vendar lahko pritožnik zaprosi za razkritje zadevnih dokumentov in pri varuhu človekovih pravic vloži novo pritožbo, če bi bil odgovor na tako zahtevo nezadovoljiv.

1.5 V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti je obvestilo kandidatom o oceni, doseženi na preizkusu, ki odraža oceno natečajne komisije, zadostna obrazložitev odločbe natečajne komisije (2). Poleg tega je Sodišče prve stopnje razsodilo, da "od natečajne komisije ni mogoče zahtevati, da pri obrazložitvi neuspeha kandidata na preizkusu opredeli odgovore, ki so bili ocenjeni kot nezadovoljivi, ali pojasni, zakaj so bili ocenjeni kot nezadovoljivi. (…) Kandidat je upravičen do pojasnil, če jih izrecno zahteva, o točkah, ki niso vrednostne ocene natečajne komisije v zvezi z njegovo uspešnostjo, kot je na primer potek postopka"(3).

1.6 V obravnavani zadevi je bila pritožnica obveščena o znamki, pridobljeni na ustnem preizkusu.

1.7 Ne glede na zgoraj navedeno sodno prakso varuh človekovih pravic meni, da je odgovor na natančna vprašanja kandidatov, ne glede na to, ali se nanašajo na njihovo uspešnost na testu ali ne, v skladu z dobro upravno prakso. Vendar se zdi, da v tem primeru, z izjemo vidika, ki je obravnavan v točki 1.8 spodaj, nobeno tako vprašanje po pritožbi pritožnika na podlagi člena 90 ni ostalo neodgovorjeno.

1.8 Pritožnik je menil, da je bila natečajna komisija zaradi posebnih dejanskih okoliščin ustnega preizkusa in ocene, ki jo je prejel pritožnik (tj. število kandidatov je bilo manjše od števila mest na rezervnem seznamu, ocena, ki mu je bila dodeljena, pa je bila le za eno točko nižja od najmanjšega števila točk), še bolj zavezana, da svojo odločitev o izločitveni oceni obrazloži.

1.9 Varuh človekovih pravic ni seznanjen z nobenimi določbami ali sodno prakso, ki bi izbirnim komisijam nalagala okrepljene obveznosti v zvezi s tem. Stališče urada EPSO se zato zdi razumno.

1.10 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni nepravilnosti.

2 Domnevno neskladje med vprašanji, postavljenimi pritožniku na ustnem preizkusu, in razpisom natečaja

2.1 Pritožnik meni, da je med vprašanji, ki so mu bila zastavljena na ustnem preizkusu, in razpisom natečaja obstajalo neskladje. Trdil je, da niti pomanjkanje mednarodnih izkušenj niti domnevno pomanjkanje praktičnih izkušenj na upravnem področju ne moreta upravičiti ocene, ki jo je pridobil na ustnem preizkusu, ali zavrnitve njegove pritožbe na podlagi člena 90. Te zahteve niso bile navedene v razpisu natečaja. Poleg tega je imel 22 mesecev izkušenj na upravnem področju.

2.2 EPSO je trdil, da je bilo med pisnim preizkusom sicer ocenjeno kandidatovo znanje s področja kompetenc v postopku zaposlovanja, vendar je bil namen ustnega preizkusa oceniti kandidatovo sposobnost argumentiranja in strukturiranja odgovorov, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena njegovemu posebnemu jezikovnemu znanju in sposobnosti prilagajanja večkulturnemu okolju, kot je predvideno v razpisu natečaja. Natečajna komisija ni dvomila o upravičenosti pritožnika na podlagi poklicnih izkušenj. Slednje je bilo obravnavano in upoštevano med sprejemnim postopkom. Natečajna komisija je svojo oceno utemeljila izključno na uspešnosti pritožnika med ustnim preizkusom.

2.3 Varuh ugotavlja, da ima natečajna komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso široka pooblastila za ocenjevanje v zvezi s postopki in vsebino preizkusov na natečaju. Sodišča ne smejo preiskati podrobne vsebine preizkusa, razen če taka vsebina presega meje, določene v obvestilu o natečaju, ali ni v skladu z nameni preizkusa ali natečaja (4).

2.4 Varuh tudi ugotavlja, da je EPSO poleg pojasnila, ki ga je podal v okviru te pritožbe, v svoji odločbi z dne 2. septembra 2003 v zvezi s pritožnikovo pritožbo na podlagi člena 90 pojasnil, da sta bila pritožnikovo pomanjkanje mednarodnih izkušenj in domnevno pomanjkanje praktičnih izkušenj na upravnem področju vključena v razpravo med ustnim preizkusom, da bi se ocenila pritožnikova sposobnost "prilagoditve večkulturnemu delovnemu okolju", kot je predvideno v naslovu VI razpisa natečaja, ali izpolnjevanja dolžnosti iz naslova II razpisa natečaja.

2.5 Varuhinja človekovih pravic meni, da je urad EPSO ustrezno obrazložil delovanje natečajne komisije. Zato ni bilo mogoče dokazati, da so te prekoračile meje, določene v razpisu natečaja. Zato v zvezi s tem vidikom zadeve ni bila ugotovljena nobena nepravilnost.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropski urad za izbor osebja ni ravnal nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi direktor Evropskega urada za izbor osebja.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Člen 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti:
(…)
2. Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki ima zanjo negativne posledice, če je navedeni organ sprejel odločitev ali če ni sprejel ukrepa, predpisanega v kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. (…)

(2) Zadeva C-254/95, Parlament proti Innamoratiju, Recueil 1996, str. I-3423.

(3) Zadeva T-291/94, Pimley-Smith proti Komisiji, Recueil 1995, str.

(4) Zadeva 228/86, Goossens proti Komisiji, Recueil 1988, str. 1819.