Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je septembra 2023 vložil zahtevo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z oglasi Evropske komisije iz let 2022 in 2023 na X, Instagramu, Facebooku, Googlu in TikToku v zvezi s svojim predlogom o pravilih za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej ter povezano raziskavo Flash Eurobarometer.

2. Komisija je svoj odgovor poslala novembra 2023. Ugotovila je, da končno poročilo izvajalca o plačanem oglasu za X spada na področje uporabe pritožnikove zahteve za dostop javnosti, in odobrila delni dostop. Pri tem se je Komisija sklicevala na izjeme na podlagi zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov [1] (Uredba 1049/2001) in trdila, da bi razkritje celotnega dokumenta lahko ogrozilo zasebnost in integriteto posameznikov [2] ter poslovne interese [3]. Poleg tega je Komisija pritožniku predložila več URL-jev Twitter/X, ki vsebujejo informacije o vzpostavitvi plačanega oglasa.

3. Pritožnik, ki ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije, je Komisijo pozval, naj ponovno preuči svoje stališče (s „potrdilno prošnjo“).

4. Komisija je rok za odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika podaljšala do 19. januarja 2024.

5. Ker pritožnik v podaljšanem roku ni prejel odgovora, se je februarja 2024 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, ker Komisija na pritožnikovo potrdilno prošnjo ni odgovorila v veljavnih rokih.

7. Vendar je varuhinja človekovih pravic zaradi vztrajne zamude julija 2024 zaprosila za pregled dokumentov, za katere je bilo ugotovljeno, da spadajo na področje uporabe zahteve za dostop.

8. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu dokumenta, ki ga je Komisija opredelila v začetni fazi, Komisiji posredovala svoja predhodna stališča, da bi bilo mogoče zagotoviti nadaljnji dostop do spornega dokumenta.

9. Komisija je 19. septembra 2024 sprejela potrdilni sklep, s katerim je po predhodnih stališčih varuhinje človekovih pravic odobrila širši dostop do spornega dokumenta. Komisija je opredelila tudi dodaten dokument, ki ga je delno razkrila z redigiranjem osebnih podatkov.

10. Pritožnik je predložil pripombe na predhodna stališča varuhinje človekovih pravic in potrdilni sklep Komisije. Niso izrazili pomislekov glede redigiranja v dodatnem dokumentu.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

11. Komisija je v prvotnem odgovoru na zahtevo za dostop javnosti trdila, da popolno razkritje spornega dokumenta preprečuje izjema v zvezi z varstvom zasebnosti in integritete posameznika. Navedlo je, da dokument vsebuje informacije v zvezi z določeno ali določljivo fizično osebo, kot so imena ali položaji v organizaciji. Komisija je menila, da pritožnik ni izrazil posebnega interesa za te osebne podatke niti ni predložil argumentov, s katerimi bi dokazal potrebo po posredovanju podatkov za poseben namen v javnem interesu.

12. Komisija je nadalje menila, da je popolno razkritje dokumenta preprečila potreba po zaščiti občutljivih poslovnih informacij izvajalca ter, natančneje, „cene in finančni rezultati, vključno s skupno ceno“.

13. Pritožnik je v potrdilni prošnji trdil, da je bil odgovor Komisije nepopoln in da navedeni URL-ji na Twitterju niso delovali, ter se skliceval na poročila o preglednosti Twitter/X, ki so vsebovala le omejene informacije. Poleg tega so menile, da bi bilo treba omogočiti popoln dostop do spornega dokumenta. Menili so tudi, da bi morali biti osebni podatki v dokumentu razkriti. Natančneje, trdili so, da obstaja „zelo velik javni interes“ za razkritje, saj so bila predložena poročila, ki kažejo, da je Komisija „poskušala vplivati na javno mnenje“o zakonodajnem predlogu o posnetkih spolne zlorabe otrok z uporabo mikrociljanja. Zato je pritožnik menil, da „mora biti javnost zmožna preveriti celoten obseg možnosti ciljanja, ki jih je izbrala njihova vlada, tudi če te možnosti ciljanja vključujejo osebne podatke“.

14. Komisija je v potrdilnem sklepu potrdila, da deli dokumenta vsebujejo osebne podatke, „kot so imena, funkcije, kontaktni podatki in imena računov družbenih medijev oseb zunaj Evropske komisije, ki niso javne osebnosti“. Po mnenju Komisije zahtevani prenos teh podatkov ne bi bil potreben, da bi pritožnik lahko uresničeval svoj cilj. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da so na voljo ustreznejša pravna sredstva, kot je vložitev pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov [4], da se ugotovi, ali so obtožbe o nezakonitem mikrociljanju utemeljene. Poleg tega je Komisija menila, da obstajajo razlogi za domnevo, da bi razkritje njihovih osebnih podatkov, vključenih v zahtevani dokument, posegalo v zakonite interese zadevnih posameznikov.  

15. Komisija je pojasnila, da se drugi redigirani deli dokumenta nanašajo na „nejavne poslovno občutljive informacije, kot so podrobna struktura stroškov [...] kampanje, premisleki v zvezi s tržno strategijo ter strokovno znanje in izkušnje“izvajalca. Glede na to, da se te informacije nanašajo na poslovne skrivnosti in poslovno strategijo izvajalca, bi njihovo razkritje pomenilo resnično in nehipotetično tveganje za poslovne interese izvajalca, saj bi njegovim konkurentom zagotovilo neupravičeno prednost. Po mnenju Komisije pritožnik ni pojasnil, kako bi razkritje poslovno občutljivih informacij prispevalo k zagotavljanju varstva javnega interesa iz njegove potrdilne prošnje. Komisija sama ni mogla opredeliti nobenega prevladujočega javnega interesa za razkritje.  

16. Komisija je pritožniku zagotovila tudi nove URL-je na Twitterju.

17. Pritožnik je pri predložitvi pripomb navedel, da ni prepričan o uporabi ene od izjem za zavrnitev dostopa do redigirane preglednice v spornem dokumentu (izvleček nadzorne plošče Twitterja, ki odraža ustreznost ročajev in ključnih besed).

Ocena varuha človekovih pravic

18. Varuhinja človekovih pravic je v svojih predhodnih stališčih navedla, da ni jasno, kako bi se vse redigirane informacije v poročilu o plačanem oglaševanju X štele za informacije v zvezi s „cenami in finančnimi rezultati“ter bi bile zato občutljive poslovne informacije. Natančneje, varuhu človekovih pravic ni bilo jasno, kako bi razkritje imena in kontaktnih podatkov izvajalca ter nekaterih dodatnih redigiranih informacij ogrozilo poslovne interese izvajalca.

19. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic menila, da se redigiranje vsebine preglednice v dokumentu (izvleček nadzorne plošče Twitterja, ki odraža ustreznost ročajev in ključnih besed) zdi nedosledno glede na razkrite informacije iz drugih preglednic v dokumentu. Nazadnje, zdelo se je, da dokument vsebuje le omejene osebne podatke (nekaj X-ročajev), ki bi jih bilo mogoče zakriti, da bi zaščitili zadevne posameznike.

20. V skladu s predhodnimi stališči varuhinje človekovih pravic je Komisija razkrila ime in kontaktne podatke izvajalca. Komisija je omogočila tudi širši delni dostop do nekaterih informacij, za katere je v začetni fazi menila, da so poslovno občutljive. Poleg tega je razkrila skupne stroške in stroške kampanje v družbenih medijih po državah.

21. Čeprav varuhinja človekovih pravic meni, da so preostala redigiranja na splošno razumna, še vedno ni prepričana, da je bilo treba izvleček iz nadzorne plošče Twitterja v celoti redigirati. V potrdilnem sklepu Komisije je bilo pojasnjeno, da se poslovno občutljive informacije v dokumentu ne nanašajo le na „cene in finančne rezultate“, temveč tudi na „preudarke v zvezi s tržno strategijo ter strokovnim znanjem in izkušnjami“. Vendar še vedno ni jasno, kako bi razkritje te preglednice ogrozilo poslovne interese izvajalca. Poleg tega bi lahko Komisija redigirala X-ročaje, ki se nanašajo na fizično osebo. Komisija se je lahko veljavno sklicevala na izjemo v zvezi z varstvom osebnih podatkov samo za ta ravnanja.

22. Ker pa je Komisija končno stališče sprejela šele po devetih mesecih zamude, nadaljevanje preiskave na tej stopnji ne bi bilo koristno.

23. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija zelo zamujala z odgovorom na potrdilno prošnjo pritožnika. V skladu z Uredbo 1049/2001 bi morala institucija EU v 15 delovnih dneh od evidentiranja potrdilne prošnje odobriti dostop do zahtevanega dokumenta ali v pisnem odgovoru navesti razloge za popolno ali delno zavrnitev. Rok 15 delovnih dni se lahko v izjemnih okoliščinah podaljša za nadaljnjih 15 delovnih dni ^[5].

24. V tem primeru je Komisija potrebovala več kot devet mesecev, da je sprejela potrdilni sklep o prošnji za dostop v zvezi z dvema kratkima dokumentoma. Ta primer je torej še en primer znatnih in sistemskih zamud, s katerimi se srečuje Komisija pri obravnavi potrdilnih prošenj in za katere je varuh človekovih pravic menil, da pomenijo nepravilnost ^[6]. Po posebnem poročilu varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu o tej zadevi je Evropski parlament pozval Komisijo, naj popravi svoje sistematične in znatne zamude pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov ^[7].

Sklepne ugotovitve

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjimi sklepi [8]:

Nadaljnje preiskave niso upravičene.

Varuhinja človekovih pravic globoko obžaluje zamudo Komisije pri odgovoru na pritožnikovo zahtevo. Neupoštevanje rokov, ki jih je zakonodajalec določil v Uredbi št. 1049/2001, ne more biti dobro upravljanje. Ponovno poziva Komisijo, naj prednostno izboljša obravnavo zahtev za dostop javnosti, in se sklicuje na priporočilo iz njene strateške preiskave OI/2/2022/OAM.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Rosita Hickey
vodja preiskav

Strasbourg, 18. decembra 2024

[1] Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:32001R1049.

[2] Člen 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

[3] Prva alinea člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

[4] Poglavje VIII Uredbe (EU) 2018/1725 z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov je na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj.

[5] Člen 8 Uredbe št. 1049/2001.

[6] Priporočilo o času, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov

(strateška preiskava OI/2/2022/OAM), na voljo na https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/167661.

[7] Glej https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2024-0172_EN.html.

[8] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadev v skladu s sklepom evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb.