Strasbourg, 1. decembra 2004

Spoštovana gospa C.,

Dne 26. avgusta 2003 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic v imenu vaše stranke gospe P. (v nadaljevanju "pritožnik") vložili pritožbo proti Europolu v zvezi z njenim zaposlovanjem kot lokalnega uslužbenca in ne kot člana osebja Europola.

Dne 22. septembra 2003 sem pritožbo posredoval direktorju Europola. Europol je svoje mnenje poslal 23. decembra 2003. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 27. februarja 2004.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene. Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnikovega odvetnika so bila upoštevna naslednja dejstva:

Pritožnik je 1. maja 2001 začel delati v Europolu kot upravni pomočnik. Iz pogodbe z Europolom je razvidno, da je bila zaposlena kot „lokalni uslužbenec“ z manj ugodnimi (finančnimi) pogoji kot za osebje Europola. Septembra 2001 je pritožnica ugotovila, da je bila zaposlena v nasprotju s kadrovskimi predpisi Europola, saj bi moralo biti delovno mesto administrativnega pomočnika delovno mesto Europola in ne delovno mesto lokalnega osebja. Dne 21. avgusta 2002 je pritožnikov odvetnik pisal direktorju Europola in zahteval popravek in odškodnino. Direktor je to zahtevo zavrnil 16. decembra 2002. Pritožnik je 14. marca 2003 vložil pritožbo, ki je bila 11. junija 2003 zavrnjena.

Pritožnikov odvetnik je 26. avgusta 2003 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic. Pritožnik trdi, da Europol ni spoštoval kadrovskih predpisov Europola (členi 1, 2 in 3 ter Dodatek 1), ker jo je zaposlil kot upravno pomočnico kot lokalno uslužbenko in ne kot uslužbenko Europola, ter zahteva finančno odškodnino.

Poizvedba

Mnenje Europola

Pritožnik je bil v obdobju med 1. majem 2001 in 1. aprilom 2003 pri Europolu zaposlen kot lokalni uslužbenec.

Kadrovski predpisi Europola (1) določajo dve kategoriji osebja, ki ga lahko zaposli Europol: osebje Europola in lokalno osebje. Ali lahko določeno delovno mesto zasedejo samo posamezniki, ki spadajo v eno ali drugo od teh kategorij, je načeloma določeno v Dodatku 1 h Kadrovskim predpisom Europola. Kadrovski predpisi Europola predvidevajo tudi različne postopke in pogoje za zaposlovanje osebja Europola in lokalnega osebja. Člani lokalnega osebja so zaposleni v skladu z nizozemsko nacionalno zakonodajo, za člane osebja Europola pa veljajo kadrovski predpisi Europola, ki jih je določil Svet. Poleg tega je imenovanje za člana osebja Europola mogoče le za tiste osebe, ki so uspešno sodelovale v izbirnem postopku.

Vsa stališča Europola so določena v kadrovskem načrtu, ki ga sprejme Svet kot del proračuna Europola za vsako leto. Imenovanja za člana osebja Europola zunaj omejitev, določenih v tem kadrovskem načrtu, pravno niso mogoča.

Zaradi neprilagodljivosti sistema zaposlovanja se je moral Europol zateči k zaposlovanju začasnih uslužbencev pod pogoji, ki veljajo za lokalne uslužbence, v primerih, ko kadrovski načrt ni predvideval delovnih mest Europola in je bila potrebna začasna pomoč. To se je na primer zgodilo v primerih, ko je bil redni uslužbenec dolgo časa bolan, ali v obdobjih, ko se je delovna obremenitev začasno povečala.

Stališče Europola je bilo, da čeprav je res, da je ta politika vključevala zaposlovanje osebja kot lokalnega osebja na položajih, ki niso uradno opisani v Dodatku 1 h Kadrovskim predpisom Europola, je lahko Europol to storil, dokler je ostal v mejah svojega proračuna za osebje.

Pritožba se v bistvu nanaša na to, da je bila pritožnica pri Europolu zaposlena kot lokalna uslužbenka, medtem ko trdi, da bi ji bilo treba skleniti pogodbo kot formalni uslužbenki Europola. Europol je v korespondenci s pritožnikovim odvetnikom pojasnil razloge, zakaj meni, da je ta trditev napačna. Ti razlogi so naslednji:

Glavni argument Europola je, da je pritožnik prostovoljno in svobodno sklenil pogodbo z Europolom, pri čemer je dobro vedel, da je bila ta pogodba sklenjena kot član lokalnega osebja, za katerega velja nizozemsko pravo. To je izrecno navedeno v razpisni dokumentaciji in korespondenci s pritožnikom. Pritožnik ali njegov odvetnik tega dejstva kot takega nista izpodbijala.

Drugič, stališče Europola je, da pritožniku ni bilo mogoče ponuditi pogodbe kot uslužbenki Europola, saj ni uspešno upoštevala postopkov zaposlovanja, predvidenih v Kadrovskih predpisih Europola. Čeprav je pritožnik sodeloval v enem od teh postopkov zaposlovanja osebja Europola, ni bil izbran.

Tretjič, v kadrovskem načrtu ni bilo predvideno delovno mesto upravnega pomočnika Europola v enoti, v kateri je delala, medtem ko je bila delovna obremenitev te enote taka, da je bila potrebna začasna pomoč.

Europol prav tako izpodbija, da je pritožnica utrpela finančno škodo zaradi zaposlitve kot lokalna uslužbenka, glede na to, da s pravnega vidika ni bilo mogoče zaposliti pritožnice kot članice osebja Europola. Ker delovno mesto Europola ni bilo na voljo in pritožnik ni uspešno sodeloval v izbirnem postopku za tista delovna mesta, ki so bila na voljo, bi bila edina alternativa za Europol, da pritožnika sploh ne bi zaposlil.

Pripombe pritožnika

Pritožnica je vztrajala pri svoji pritožbi. Člena 2 in 3 Kadrovskih predpisov Europola ter Dodatek 1 so jasni in ne puščajo dvomov glede tega, katero osebje sestavlja osebje Europola. V nasprotju s tem, kar je Europol trdil v svojem mnenju, Kadrovski predpisi Europola zaposlovanja osebja Europola ne pogojujejo z uspešno opravljenim izbirnim postopkom. Pritožnik je omenil primer uslužbenca Europola, ki ni uspešno opravil izbirnega postopka.

Pritožnica izpodbija trditev Europola, da je pogodbo podpisala prostovoljno in svobodno, pri čemer je dobro vedela, da se ta pogodba nanaša na lokalne uslužbence. Ko je pritožnica podpisala pogodbo, ni vedela, da je to funkcija uslužbenca Europola, ker ji ni bil predložen izvod Dodatka 1 h Kadrovskim predpisom. Pritožnica torej ni mogla vedeti, da je podpisala pogodbo, ki ni bila v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Pritožnica tudi poudarja, da je uspešno opravila izbirni postopek v zvezi z delovnim mestom drugega uradnika, ki se je sprostilo, in da je postala rezervna kandidatka.

Trditev, da je bil pritožnik zaposlen zaradi povečane delovne obremenitve, ni pravilna, ker je bila pritožnikova pogodba podaljšana po enem letu in je bila predvidena zamenjava, ko je pritožnik odšel. Pritožnik je tako zasedal redno upravno delovno mesto.

Pritožnica trdi, da bi, če bi bila zaposlena v skladu s Kadrovskimi predpisi, pridobila finančne ugodnosti, ki jih je zdaj zamudila. Pritožnik zato zavrača trditev Europola, da ni utrpel finančne škode.

ODLOČBA

1 Domnevna zaposlitev pritožnika v nasprotju s kadrovskimi predpisi Europola

1.1 Pritožnik trdi, da Europol ni spoštoval kadrovskih predpisov Europola (členi 1, 2 in 3 ter Dodatek 1), ker jo je zaposlil kot upravno pomočnico kot lokalno uslužbenko in ne kot uslužbenko Europola.

1.2 Europol je ugotovil, da se mora zaradi neprožnosti sistema zaposlovanja zateči k zaposlovanju začasnih uslužbencev pod pogoji, ki veljajo za lokalne uslužbence, v primerih, ko kadrovski načrt ne predvideva delovnih mest Europola in je delovna obremenitev taka, da je potrebna začasna pomoč. Čeprav je res, da je ta politika vključevala zaposlovanje osebja kot lokalnega osebja na položajih, ki niso uradno opisani v Dodatku 1 h Kadrovskim predpisom Europola, je lahko Europol to storil, dokler je ostal v mejah svojega proračuna za osebje.

Europol je nadalje trdil, da je pritožnik prostovoljno in svobodno sklenil pogodbo z Europolom, pri čemer je dobro vedel, da se ta pogodba nanaša na člane lokalnega osebja in da jo ureja nizozemsko pravo. Pritožniku ni bilo mogoče ponuditi pogodbe kot uslužbenki Europola, saj ni uspešno opravila postopkov zaposlovanja, predvidenih v kadrovskih predpisih Europola. Poleg tega v kadrovskem načrtu ni bilo predvideno delovno mesto Europola kot administrativnega pomočnika v enoti, v kateri je delala.

1.3 Varuh ugotavlja, da člen 2 Kadrovskih predpisov Europola določa, da "(…) 'osebje Europola' pomeni osebje, zaposleno za zapolnitev delovnega mesta, ki je vključeno na seznam delovnih mest v Dodatku 1, razen delovnih mest, označenih kot lokalno osebje". Člen 3 določa, da „(…) ‚lokalno osebje‘ pomeni osebje, ki je v skladu z lokalno zakonodajo zaposleno za fizične ali storitvene naloge in je dodeljeno delovnemu mestu, ki je kot tako označeno na seznamu delovnih mest v Dodatku 1“.

1.4 Odstavek 1 Dodatka 1 h Kadrovskim predpisom Europola določa, da so "ob upoštevanju odstavka 3 naslednja delovna mesta Europol: (…) Strokovno-tehnični uslužbenci – upravni strokovno-tehnični uslužbenci (vsi ustrezni oddelki)“. Odstavek 3 Dodatka A določa, da "upravni odbor Europola v skladu s členom 28(1)(15) Konvencije o Europolu sodeluje pri pripravi proračuna in kadrovskega načrta. V zvezi s tem Svetu predlaga, v kakšnem obsegu se lahko zapolnijo ali združijo delovna mesta, našteta v tem dodatku.“

1.5 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil pritožnik zaposlen pri Europolu, očitno kot upravni pomočnik, od 1. maja 2001 do 1. aprila 2003. Čeprav je bila pogodba, ki jo je pritožnik 2. maja 2001 podpisal z Europolom, naslovljena „Pogodba o zaposlitvi lokalnega osebja, ki ga imenuje Europol“, je v prvem členu izrecno določeno, da „se uslužbenec zaposli kot administrativni pomočnik v enoti za človeške vire pod pogoji, kot so določeni v uredbah“. V enoletnem podaljšanju pogodbe, podpisane 24. aprila 2002, je bilo ponovno navedeno, da „bo P. zaposlena kot administrativna pomočnica v enoti za človeške vire (…)“. Varuhinja človekovih pravic tudi ugotavlja, da Europol v svojem mnenju ni izpodbijal dejstva, da je bil pritožnik zaposlen kot upravni pomočnik.

1.6 V skladu z Dodatkom 1 h kadrovskim predpisom Europola je pritožnikovo delovno mesto upravnega pomočnika delovno mesto Europola in ne delovno mesto lokalnega osebja. Kadrovski predpisi so v zvezi s tem jasni in ne puščajo nobenega dvoma, saj je v Dodatku 1 navedeno, da so naslednja delovna mesta „službe Europola“.

1.7 Europol je v svojem mnenju priznal, da je sprejel prakso zaposlovanja začasnih uslužbencev, kot je pritožnik, pod pogoji, ki veljajo za lokalne uslužbence, in sicer v primeru, ko kadrovski načrt ne predvideva delovnih mest v Europolu. Europol trdi, da je bil do tega upravičen, dokler je ostal v mejah svojega kadrovskega proračuna.

1.8 V zvezi s tem varuh človekovih pravic v kadrovskih predpisih Europola ni našel nobene pravne podlage, ki bi upravičevala takšno ukrepanje. Natančneje, Kadrovski predpisi Europola ne vsebujejo nobene določbe, v skladu s katero bi bilo mogoče delovna mesta za upravne pomočnike v nekaterih okoliščinah zapolniti z zaposlitvijo lokalnega osebja.

1.9 Na podlagi zgoraj navedenega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Europol ni spoštoval svojih kadrovskih predpisov, ker je pritožnika zaposlil kot administrativnega pomočnika na podlagi pogodbe z lokalnim osebjem. To je primer nepravilnosti, varuh človekovih pravic pa v nadaljevanju podaja kritično pripombo.

2 Zahtevek za finančno nadomestilo

2.1 Pritožnik zahteva finančno nadomestilo.

2.2 Europol ugovarja, da je pritožnik utrpel kakršno koli finančno škodo zaradi zaposlitve kot lokalni uslužbenec, saj pritožnika s pravnega vidika ni bilo mogoče zaposliti kot člana osebja Europola. Ker delovno mesto Europola ni bilo na voljo in pritožnik ni uspešno sodeloval v izbirnem postopku za tista delovna mesta, ki so bila na voljo, bi bila edina alternativa za Europol, da pritožnika sploh ne bi zaposlil.

2.3 Varuh človekovih pravic meni, da pritožnik ni dokazal, da je utrpel kakršno koli škodo zaradi nepravilnosti, ugotovljenih v točki 1.9, ker se trditev Europola, da bi bila edina alternativa njeni zaposlitvi kot lokalni uslužbenki ta, da je sploh ne bi zaposlili, ne zdi nerazumna. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da ni primerno nadalje obravnavati tega vidika pritožbe.

2.4 Vendar želi varuh človekovih pravic poudariti, da ima pritožnik možnost, da zahtevek za finančno nadomestilo vloži pri pristojnem sodišču.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Europol ni spoštoval svojih kadrovskih predpisov, ker je pritožnika zaposlil kot administrativnega pomočnika na podlagi pogodbe z lokalnim osebjem. To je primer nepravilnosti.

Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti in da je pritožnikova pogodba potekla 1. aprila 2003, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Poleg tega varuhinja človekovih pravic meni, da zgornja kritična pripomba zadostuje, da se Europol opozori na potrebo po pregledu njegove prakse v zvezi z zaposlovanjem njegovega osebja. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi direktor Europola.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Akt Sveta z dne 3. decembra 1998 o kadrovskih predpisih za zaposlene v Europolu, UL 1999, C 26/23.