FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep o tem, kako namerava Evropska komisija zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v okviru memoranduma o soglasju med EU in Tunizijo (OI/2/2024/MHZ)

V tej preiskavi na lastno pobudo je bilo ocenjeno, kako namerava Evropska komisija zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v okviru memoranduma o soglasju med EU in Tunizijo. Izraženi so bili pomisleki glede narave memoranduma o soglasju na splošno in zlasti glede podpore pobudam za nadzor meja, zlasti glede na zelo zaskrbljujoča poročila o tem, kako tunizijske oblasti ravnajo z migranti.

Varuhinja človekovih pravic je bila zlasti zaskrbljena, ker ni bila opravljena predhodna ocena učinka na človekove pravice, zlasti v zvezi s stebrom „migracije in mobilnost“ memoranduma o soglasju in projekti, ki naj bi spadali v ta steber. Ker je ta steber memoranduma o soglasju jasno zasnovan za omejevanje in odvračanje od nedovoljenih migracij v EU z boljšim nadzorom nad migracijami, ki ga izvajajo tunizijske oblasti, ima izvajanje projektov, s katerimi se ta cilj uresničuje v praksi, očitno razsežnost človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj odgovori na vrsto vprašanj o tem, kako namerava spremljati vpliv ukrepov v okviru memoranduma o soglasju na človekove pravice ter katere ukrepe je predvidela in načrtovala, tudi v zvezi z morebitno prekinitvijo financiranja EU, če se ugotovijo kršitve človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija kljub večkratnim trditvam, da predhodna ocena učinka na človekove pravice ni potrebna, dejansko zaključila postopek obvladovanja tveganja za Tunizijo, preden je bil podpisan memorandum o soglasju.

Pri tem postopku, ki ga Komisija izvaja z vsemi partnerskimi državami EU, ki bi lahko prejele proračunsko podporo EU, so se upoštevala merila, podobna tistim, ki se uporabljajo v standardni predhodni oceni učinka na človekove pravice. Ti med drugim ocenjujejo stanje na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države, varnosti in konfliktov v zadevni partnerski državi. Vendar Komisija teh informacij ni proaktivno delila, niti v svojem odgovoru na strateško pobudo varuhinje človekovih pravic v zvezi s tem.

Varuhinja človekovih pravic je podala predloge, kako to obravnavati. Glede na obseg ugotovljenih tveganj je tudi predlagala, naj Komisija pripravi konkretna merila za morebitno začasno prekinitev pogodb, ki jih financira EU in so povezane z upravljanjem migracij, kadar najde dokaze o kršitvah človekovih pravic pri izvajanju projektov. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Komisija svoje izvajalske partnerje spodbudi k vzpostavitvi pritožbenih mehanizmov, prek katerih bi lahko posamezniki poročali o domnevnih kršitvah svojih človekovih pravic pri izvajanju projektov/programov v Tuniziji, ki jih financira EU. Glede na nedavna poročila o pomembnih težavah na terenu je to postalo še pomembnejše.

Ozadje

1. EU že dolgo sodeluje s Tunizijo, tudi na področju migracij.[1] Evro-mediteranski pridružitveni sporazum med EU in Tunizijo, ki je krovni pravni okvir za dvostranske odnose med EU in Tunizijo, je bil sklenjen leta 1998.[2]

2. Število migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, ki potujejo iz Tunizije in prek nje v Evropo (večinoma na Malto in v Italijo), se je od leta 2020 močno povečalo. Glede na navedeno so predsednik Evropske komisije, italijanski in nizozemski predsednik vlade ter predsednik Tunizije 11. junija 2023 skupaj napovedali „celovit sveženj o partnerstvu“[3] (v nadaljnjem besedilu: skupna izjava).

3. Komisija in tunizijski organi so 16. julija 2023 podpisali memorandum o soglasju o celovitem (strateškem in globalnem) partnerskem svežnju med EU in Tunizijo [4], ki vključuje oddelek o migracijah in mobilnosti. Memorandum o soglasju se v preambuli sklicuje na skupno izjavo.

4. EU se je na podlagi memoranduma o soglasju zavezala, da bo Tuniziji zagotovila dodatna sredstva za usposabljanje in tehnično podporo za upravljanje meja za boj proti tihotapljenju in okrepitev nadzora meja. EU je Tuniziji že zagotovila sredstva za upravljanje migracij v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in notranje sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa in Sklada za azil, migracije in vključevanje ter od leta 2017–2020 v okviru oddelka za Severno Afriko nujnega skrbniškega sklada EU [5].

5. Izraženi so bili pomisleki glede memoranduma o soglasju na splošno in zlasti glede podpore pobudam za nadzor meja, zlasti glede na zelo zaskrbljujoča poročila o tem, kako tunizijske oblasti ravnajo z migranti.

6. Evropska varuhinja človekovih pravic je 13. septembra 2023 Komisijo [6] vprašala, kako namerava zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v okviru sredstev EU, predvidenih v memorandumu o soglasju, in kako namerava zmanjšati tveganja kršitev človekovih pravic. Komisija je odgovorila 16. februarja 2024 [7].

7. Ker je varuhinja človekovih pravic menila, da v odgovoru Komisije niso bile obravnavane vse zadeve, ki jih je izpostavila, je začela preiskavo na lastno pobudo.

Preiskava

8. Varuhinja človekovih pravic je Komisiji postavila vprašanja [8]. Njena preiskovalna skupina je nato pregledala spis Komisije o tej zadevi in se sestala s predstavniki Komisije, ki so odgovorili na vprašanja varuha človekovih pravic [9].

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Komisija je v odgovoru na vprašanje varuhinje človekovih pravic, ali je pred podpisom memoranduma o soglasju izvedla oceno učinka na človekove pravice, navedla, da pred podpisom memoranduma o soglasju ni treba izvesti ocene učinka na človekove pravice. Memorandum o soglasju je namreč nezavezujoč politični dogovor, ki določa razumevanje skupnih ciljev, tudi na področju migracij.

10. Komisija je navedla, da ima na voljo dovolj informacij, na katere se lahko opre med pogajanji, ki so privedla do podpisa memoranduma o soglasju. Delegacija EU v Tuniziji je že dolgo pred memorandumom o soglasju spremljala razmere na področju človekovih pravic v državi. To počne z ugotavljanjem dejstev na terenu („misije“) in srečanji z vsemi ustreznimi deležniki, na podlagi katerih Komisiji zagotavlja redne ocene. Te ocene so bile podlaga za pogajanja o memorandumu o soglasju in usmerjajo izvajanje vseh ukrepov v okviru memoranduma o soglasju. Delegacija EU redno obvešča o razmerah na terenu.

11. Drug vir informacij so „tristranska srečanja“ med Komisijo, tunizijskimi organi in tunizijsko civilno družbo. Ta srečanja potekajo pred vsakim tematskim pododborom za migracije, socialne zadeve in zaposlovanje med EU in tunizijskimi oblastmi v okviru pridružitvenega sporazuma.[10] Zadnje srečanje o migracijah, socialnih zadevah in zaposlovanju je potekalo 25. januarja 2023. Komisija se tudi redno sestaja s tunizijskimi organizacijami civilne družbe, da bi razpravljala o vprašanjih človekovih pravic ter jih opolnomočila za zagovorništvo in ohranjanje njihovih dejavnosti.

12. Letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu [11] vključuje poglavje o Tuniziji, ki vsebuje tudi informacije o razmerah v Tuniziji, vključno z migracijami.

13. Tako kot vse partnerske države EU, ki prejemajo ali bi lahko prejele proračunsko podporo EU, je Komisija izvedla letno oceno obvladovanja tveganja za Tunizijo, ki je vključevala oceno človekovih pravic, demokracije, pravne države, varnosti in konfliktov.

14. V odgovor na vprašanje varuhinje človekovih pravic, ali namerava Komisija izvajati redne ocene učinka na človekove pravice v zvezi z ukrepi, sprejetimi med izvajanjem memoranduma o soglasju, je Komisija izjavila, da se programi in projekti, ki so se začeli izvajati po podpisu memoranduma o soglasju in se izvajajo na podlagi pogodb, stalno spremljajo v smislu izpolnjevanja obveznosti na področju človekovih pravic.

15. „Sporazumi o prispevkih“[12], ki jih je Komisija podpisala s partnerji, ki izvajajo projekte, ki jih financira EU, vključujejo klavzule o človekovih pravicah, ki določajo, da je treba projekte izvajati v skladu z obveznostmi na področju človekovih pravic.

16. Komisija spremlja izvajanje teh projektov s poročili svojih izvajalskih partnerjev. Ti partnerji morajo predložiti redna opisna in finančna poročila ter izjavo o zanesljivosti, da so bila sredstva EU porabljena v skladu s sporazumom o prispevku. Ta poročila so eno od orodij v okviru standardnega postopka spremljanja.

17. Komisija se pri izvajanju posebnih „v rezultate usmerjenih dejavnosti spremljanja“ opira tudi na zunanje strokovnjake. V rezultate usmerjene raziskave, ki jih sprožijo delegacije EU, lahko med drugim zajemajo okoljska vprašanja in vprašanja človekovih pravic. Delegacija EU v Tuniziji je leta 2023 začela izvajati več ROM. V letu 2024 so za Tunizijo načrtovani tudi v rezultate usmerjeni ukrepi, ki zajemajo migracijske programe v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.

18. Komisija je nadalje navedla, da tunizijski organi na področju migracij ne prejemajo neposrednih sredstev. „Izvajalski partnerji“ Komisije so Mednarodna organizacija za migracije (IOM), Mednarodni center za razvoj migracijske politike (ICMPD), Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) in nevladne organizacije. Prejemajo sredstva EU, namenjena podpori migracijskim ukrepom v Tuniziji.

19. Vsi izvajalski partnerji na področju migracij v Tuniziji imajo dokazane rezultate in visoko specializirano tehnično strokovno znanje, tudi na področju spremljanja in ocenjevanja. Zagotavljajo celovite in pogoste analize spreminjajočih se razmer, v katerih delujejo v Tuniziji, in razmer na področju človekovih pravic.  

20. Klavzule o človekovih pravicah v vseh sporazumih o prispevkih z izvajalskimi partnerji Komisiji omogočajo, da v primeru neskladnosti sprejme ukrepe in po potrebi prilagodi izvajanje.

21. Splošni pogoji za sporazume o financiranju določajo možnost začasne prekinitve splošnega sporazuma in/ali začasne ustavitve plačil v primeru kršitev temeljnih pravic.

22. Komisija je v odgovoru na vprašanje varuhinje človekovih pravic, na katerih merilih temelji odločitev o začasni ustavitvi financiranja, navedla, da splošni pogoji za sporazume o prispevkih določajo, da se take odločitve lahko sprejmejo v izjemnih okoliščinah.

23. Komisija je sporočila, da ima v Libiji vzpostavljen sistem tretje strani za spremljanje programov, povezanih z migracijami. Prav tako namerava okrepiti sistem spremljanja programov, povezanih z migracijami, v Tuniziji, tudi v zvezi z načelom neškodovanja in spoštovanjem človekovih pravic.

24. V odgovor na vprašanje varuhinje človekovih pravic, ali namerava Komisija objaviti več podrobnosti o izvajanju memoranduma o soglasju, vključno s projekti in projektnimi partnerji, ter o tem, kako se izvajanje spremlja, je Komisija navedla, da so javne informacije o splošnem okviru sodelovanja med EU in Tunizijo na voljo na njenih spletnih straneh o Tuniziji [13]. Te so bile nedavno posodobljene. Na spletišču delegacije EU v Tuniziji je tudi namenska spletna stran [14].

25. Komisija se zaveda pomena preglednega komuniciranja o sodelovanju EU s Tunizijo in si prizadeva za izboljšanje razpoložljivosti informacij.

Ocena varuha človekovih pravic

26. Namen preiskave varuhinje človekovih pravic je bil oceniti, katere upravne ukrepe je Komisija sprejela za oceno morebitnega učinka memoranduma o soglasju na človekove pravice in, redno, tveganj za človekove pravice, povezanih s projekti, ki jih financira EU in so predvideni v memorandumu o soglasju. Vloga varuha človekovih pravic ni oceniti prednosti samega memoranduma o soglasju ali političnega procesa, na podlagi katerega je Komisija sklenila memorandum o soglasju [15].

27. Sredstva EU ne bi smela podpirati ukrepov, ki so v nasprotju z določbami Listine EU o temeljnih pravicah [16] in mednarodnim pravom o človekovih pravicah. Uredba (EU) 2021/947 o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in notranje sodelovanje (NDICI), iz katerega se zagotavljajo sredstva Tuniziji, določa, da bi bilo treba sredstva uporabiti za obravnavanje vprašanj človekovih pravic in demokratizacije na vseh ravneh ter da bi se morale demokracija in človekove pravice odražati in vključevati v celotno izvajanje NDICI [17].

28. Varuhinja človekovih pravic je že poudarila pomen izvajanja predhodnih ocen učinka na človekove pravice, preden EU sprejme ukrepe v državah, ki niso članice EU, zlasti kadar obstaja tveganje, da bodo ukrepi vplivali na človekove pravice tistih, na katere neposredno vplivajo.[18] Varuhinja človekovih pravic je v odločitvi v svoji preiskavi o neobstoju predhodne ocene učinka na človekove pravice v okviru izjave EU in Turčije [19] poudarila, da bi morala vsaka ocena za vse politike in ukrepe EU, ki vplivajo na ljudi, vsebovati izrecno upoštevanje učinka teh politik in ukrepov na človekove pravice. V idealnem primeru bi bilo treba to oceno opraviti pred začetkom teh ukrepov in sprejetjem politik ter v obliki predhodne ocene učinka na človekove pravice.

29. Predhodne ocene učinka na človekove pravice so pomembno orodje za ugotavljanje morebitnih težav na področju človekovih pravic, ki izhajajo iz sporazumov z državami, ki niso članice EU, in za sprejemanje blažilnih ukrepov.[20] Izvajanje predhodne ocene učinka na človekove pravice prispeva tudi k obravnavi pomislekov javnosti glede narave sodelovanja EU s tretjimi državami, saj bi bilo treba ocene učinka na človekove pravice objaviti.

30. Dejstvo, da memorandum o soglasju morda ne ustvarja pravno zavezujočih obveznosti v skladu z mednarodnim ali domačim pravom, ne pomeni, da ni potrebno ali priporočljivo izvesti predhodne ocene učinka na človekove pravice. V primeru Tunizije na primer memorandum o soglasju vsebuje politične zaveze, ki bodo privedle do pomembnega financiranja ukrepov, povezanih z migracijami, za katere je odgovorna Komisija. Komisija priznava, da so se programi in projekti, ki jih financira EU, začeli izvajati po podpisu memoranduma o soglasju.

31. Poleg tega je steber o migracijah in mobilnosti iz memoranduma o soglasju (eden od petih stebrov) jasno zasnovan tako, da z boljšim nadzorom nad migracijami, ki ga izvajajo tunizijske oblasti, omejuje nedovoljene migracije v EU in odvrača od njih. Izvajanje projektov, s katerimi se ta cilj uresničuje v praksi, že samo po sebi vpliva na človekove pravice ljudi.

32. Komisija je trdila, da predhodna ocena učinka na človekove pravice ni potrebna, saj je bila pred podpisom memoranduma o soglasju seznanjena s stanjem človekovih pravic v Tuniziji. Ta ozaveščenost izhaja iz poročil delegacije in dvostranskih stikov s tunizijskimi oblastmi v okviru evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma ter njenih stikov s tunizijsko civilno družbo.

33. Kot je Komisija sama navedla v svojih smernicah za boljše pravno urejanje [21], bi bilo treba pregledati vse možnosti politike, za katere si prizadeva, da se preverijo njihove posledice za temeljne pravice. To bi pomenilo, da bi bilo treba tudi nezavezujoče sporazume oceniti vnaprej. Dokumenti v zvezi s standardnim operativnim postopkom za „nezavezujoče instrumente“, o katerih so se dogovorili Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Svet EU in ki jih je pregledala preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic [22], ne navajajo, da za nezavezujoče sporazume ne bi smela biti opravljena predhodna ocena človekovih pravic.

34. Glede na navedeno je jasno, da je bila pred sklenitvijo memoranduma o soglasju s Tunizijo nujna predhodna izvedba HRIA ali enakovredna izvedba, da bi se določili ukrepi za ublažitev morebitnih kršitev človekovih pravic.

35. Čeprav je Komisija večkrat izjavila, da predhodna ocena učinka na človekove pravice ni potrebna, je pred podpisom memoranduma o soglasju zaključila postopek obvladovanja tveganja za Tunizijo [23]. Pri tem so se upoštevala merila, podobna tistim, ki so se uporabljala v standardnih predhodnih ocenah učinka na človekove pravice [24].

36. Kljub temu se memorandum o soglasju le na splošno nanaša na spoštovanje človekovih pravic, dostojanstva in mednarodnega prava [25] ter ne vsebuje določb o zaščitnih ukrepih za človekove pravice, kot so vzpostavitev mehanizma za spremljanje ali določbe o začasni ustavitvi/prekinitvi financiranja v primeru kršitev človekovih pravic. Čeprav varuhinja človekovih pravic meni, da je pomirjujoče, da je Komisija pred podpisom memoranduma o soglasju dejansko skrbno in skrbno preučila vpliv na človekove pravice, je še vedno prepričana, da je prednostna predhodna ocena učinka na človekove pravice, zlasti - kot je navedeno zgoraj - da je običajno na voljo za javni nadzor. Pomanjkanje javno dostopnih informacij v tem primeru, vključno z odgovorom Komisije na strateško pobudo varuhinje človekovih pravic o tej zadevi, je bilo očitno razlog za zaskrbljenost. Prav tako je v zvezi s tem nemogoče spregledati zelo zaskrbljujoča poročila, ki se še vedno pojavljajo o razmerah na področju človekovih pravic v Tuniziji, zlasti ko gre za ravnanje z migranti. Zato je potrebna stalna pazljivost Komisije.

37. Za odpravo teh pomanjkljivosti v zvezi s preglednostjo bi morala Komisija na svojem spletišču objaviti povzetek svojega postopka obvladovanja tveganja za Tunizijo. Varuhinja človekovih pravic bo v nadaljevanju predlagala izboljšave.

38. Varuhinja človekovih pravic na podlagi pregledanih dokumentov [26] razume, da je izvajanje programov NDICI blažilni ukrep.[27] Poleg tega vzorec pregledanih poročil kaže, da je poročanje o izvajanju projektov dobro. Vendar sta v splošnih pogojih sporazumov o prispevkih z izvajalskimi partnerji Komisije navedena le dva primera, v katerih bi se lahko pogodba začasno prekinila zaradi kršitev človekovih pravic.[28] Varuhinja človekovih pravic se strinja s Komisijo, da bi bilo treba pred odločitvijo o začasni prekinitvi pogodbe pretehtati vse dejavnike. Vendar bi morala Komisija zaradi upravne jasnosti sprejeti podrobna merila za določitev „izjemnih“ okoliščin, ki lahko privedejo do začasne prekinitve pogodb. Predlagala bo izboljšave, da bi to obravnavala v nadaljevanju.

39. Na podlagi letnega postopka obvladovanja tveganja se zdi, da bi bilo treba redno ocenjevati vpliv projektov v okviru memoranduma o soglasju na človekove pravice, ko se začnejo izvajati.[29] To bi lahko pomagalo opredeliti dolgoročne vplive vsakega projekta na človekove pravice.

40. Inšpekcijski pregled, ki ga je opravila preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic, je pokazal, da delegacija EU v Tuniziji Komisiji zagotavlja redna in temeljita poročila o izvajanju memoranduma o soglasju prek svojih „misij za preverjanje“, ki zajemajo razmere na področju človekovih pravic v Tuniziji. Komisija sama izvaja določeno spremljanje prek svojih misij v Tuniziji. Vpliv na človekove pravice spremljajo tudi zunanje organizacije, ki izvajajo pogodbe, zajete v instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, v nekaterih primerih skupaj z nacionalnim organom države članice EU. Poleg tega delegacija EU v Tuniziji izvaja v rezultate usmerjeno spremljanje na podlagi zunanjih ocen.

41. Čeprav so vsi ti ukrepi spremljanja dragoceni, ne dosegajo formalne samostojne periodične ocene učinka na človekove pravice. Velik del spremljanja izvajajo zunanji akterji, rezultati pa so predstavljeni v različnih oblikah in v različnih dokumentih, ki niso javni.[30] Javnost ali organi, pristojni za odgovornost, kot je varuh človekovih pravic, zato težko dobijo popolno sliko. Komisija bi morala pripraviti in redno posodabljati dokument, v katerem bi pregledala, kako se je spremljal vpliv vsakega projekta/programa, povezanega z migracijami, na človekove pravice v okviru memoranduma o soglasju. Ta dokument bi bilo treba tudi objaviti. Varuhinja človekovih pravic bo v nadaljevanju predlagala izboljšave.

42. Nazadnje, spremljanje spoštovanja človekovih pravic ne more biti popolnoma učinkovito brez vključitve tistih, ki so jih prizadele take kršitve. Komisija bi morala od svojih izvajalskih partnerjev, ki imajo na koncu pomembno vlogo pri razvoju tunizijskih zmogljivosti za upravljanje meja, zahtevati, da vzpostavijo pritožbene mehanizme, ki bodo posameznikom omogočali prijavo domnevnih kršitev njihovih človekovih pravic v okviru projektov/programov, ki jih financira EU. To bi lahko pomagalo spremljati vpliv projektov na človekove pravice in Komisiji omogočilo nadaljnje ukrepanje v zvezi s kršitvami. Varuhinja človekovih pravic bo v ta namen v nadaljevanju predlagala izboljšave.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave to zadevo zaključila z naslednjim zaključkom:

Evropska komisija pred podpisom memoranduma o soglasju s Tunizijo ni sprejela samostojne ocene učinka na človekove pravice in ni izvedla samostojnih rednih ocen učinka ukrepov, izvedenih na podlagi memoranduma o soglasju. Vendar pa je obvladovanje tveganja, ki ga je Komisija izvedla pred podpisom memoranduma o soglasju, nekoliko pripomoglo k odpravi tega problema. Z različnimi ukrepi spremljanja, kot jih je opisala Komisija, bi bilo treba redno ocenjevati vpliv ukrepov v okviru memoranduma o soglasju na človekove pravice.

Varuhinja človekovih pravic zato meni, da nadaljnje preiskave niso upravičene, vendar poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s spodnjimi predlogi.

Komisija bo obveščena o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

1. Komisija bi morala na svoji spletni strani objaviti povzetek postopka obvladovanja tveganja, ki ga je izvedla za Tunizijo, preden je podpisala memorandum o soglasju.

2. Komisija bi morala v enem dokumentu zbrati informacije o rezultatih spremljanja človekovih pravic s strani partnerjev, ki izvajajo projekte za upravljanje migracij v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa v Tuniziji, ki so se začeli po memorandumu o soglasju. Ta dokument bi bilo treba redno posodabljati in ga dati na voljo javnosti.

3. Komisija bi morala določiti merila, na katerih bi temeljila začasna prekinitev pogodb zaradi kršitev človekovih pravic pri izvajanju projektov v Tuniziji, ki jih financira EU. Ta merila bi bilo treba objaviti.

4. Komisija bi morala svoje izvajalske partnerje spodbujati k vzpostavitvi pritožbenih mehanizmov, prek katerih bi lahko posamezniki poročali o domnevnih kršitvah svojih človekovih pravic pri izvajanju projektov/programov v Tuniziji, ki jih financira EU.

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic


Strasbourg, 21. 2024

 

[1] https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/european-neighbourhood-policy/countries-region/tunisia_en

[2] https://eur-lex.europa.eu/EN/legal-content/summary/euro-mediterranean-association-agreement-between-the-eu-and-tunisia.html

[3] https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/news/european-union-and-tunisia-agreed-work-together-comprehensive-partnership-package-2023-06-11_en,

https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/news/press-statement-president-von-der-leyen-italian-prime-minister-meloni-dutch-prime-minister-rutte-and-2023-06-11_en

[4] https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_23_3887

Memorandum o soglasju sta podpisala komisar za sosedstvo in širitev ter tunizijski minister za zunanje zadeve, priseljevanje in Tunizijce v tujini.

[5] https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/european-neighbourhood-policy/countries-region/tunisia_sl

https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/funding-and-technical-assistance/neighbourhood-development-and-international-cooperation-instrument-global-europe-ndici-global-europe_en

[6] https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/correspondence/en/183009

[7] Odgovor je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/correspondence/en/183009

[8] Na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/opening-summary/en/184858

[9] Komisija je poročilo o sestanku in prilogo s seznamom pregledanih dokumentov označila za zaupna.

[10] https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/MEMO_17_1263

[11] Zadnja javno dostopna različica zajema leto 2022: https://www.eeas.europa.eu/sites/default/files/documents/2023%20EU%20Annual%20Human%20Rights%20and%20Democracy%20Country%20Reports_0.pdf

[12] https://international-partnerships.ec.europa.eu/funding-and-technical-assistance/guidelines/working-partner-organisations_sl

[13] https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/european-neighbourhood-policy/countries-region/tunisia_en

[14] https://www.eeas.europa.eu/delegations/tunisia_sl

[15] Zlasti odločitev o sklenitvi memoranduma o soglasju iz skupne izjave in narava postopka odločanja za sprejetje memoranduma o soglasju, vključno z vlogo drugih institucij.

[16] Listina EU o temeljnih pravicah, člen 51: https://fra.europa.eu/en/eu-charter/article/51-field-application

[17] Na primer uvodne izjave 28, 40 in 42 preambule. Kar zadeva „migracije, prisilno razseljevanje in mobilnost“, je v Prilogi II(3)(i) k uredbi NDCI-GE določen cilj: „zagotavljanje zaščite, spoštovanja in uresničevanja človekovih pravic vseh migrantov, beguncev, prisilno razseljenih oseb in notranje razseljenih oseb, vključno s tistimi, ki so razseljene zaradi podnebnih sprememb, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivim skupinam“.

[18] Zadeva 1409/2014/MHZ https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/64308; zadeva 1026/2020/MAS https://www.ombudsman.europa.eu/en/case/en/57236; zadeva 1904/2021/MHZ https://www.ombudsman.europa.eu/en/case/en/60368

[19] https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/75160

[20] Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu v zadevi 1409/2014/MHZ (glej opombo 18) navedla, da je ocena učinka na človekove pravice, kadar je pravilno izvedena, analitično orodje, ki zagotavlja, da so bili pri oblikovanju politike upoštevani vsi potrebni dejavniki in okoliščine. V orodju za oceno učinka na človekove pravice so opredeljeni viri tveganj in učinki na človekove pravice za prizadete deležnike v vsaki fazi izvajanja zadevnega sporazuma. Njegova vloga je predvsem preventivna, saj je treba v primeru ugotovitve negativnih učinkov določbe, dogovorjene v pogajanjih, spremeniti ali pa se je treba o blažilnih ukrepih odločiti pred sklenitvijo sporazuma.

[21] Smernice za boljše pravno urejanje: https://commission.europa.eu/document/download/de79fb8e-4cc1-45a0-ac34-72f73a5147ca_en?filename=BRT-2023-Chapter%203-Identifying%20impacts%20in%20evaluations%20fitness%20checks%20and%20impact%20assessments.pdf (stran 244-250)

[22] Komisija je navedla, da so ti dokumenti zaupni.

[23] Komisija je navedla, da so ti dokumenti zaupni.

[24] Odstavek 25 sklepa Evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 1409/2014/MHZ: https://www.ombudsman.europa.eu/nl/decision/en/64308

V zvezi z metodologijo HRIA glej: „The European Commission’s Guidelines on the analysis of human rights impacts in impact assessment for trade-related policy initiatives“ (Smernice Evropske komisije o analizi učinkov na človekove pravice v ocenah učinka za pobude politike, povezane s trgovino) na: https://circabc.europa.eu/ui/group/7fc51410-46a1-4871-8979-20cce8df0896/library/991d8e1d-dbaa-49d6-8582-bb3aab2cab48/details; delovni dokument služb Evropske komisije „Operativne smernice o upoštevanju temeljnih pravic v ocenah učinka Komisije“ na: https://commission.europa.eu/system/files/2017-09/opperational-guidance-fundamental-rights-in-impact-assessments_en.pdf

Politika potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic v zvezi s podporo Združenih narodov varnostnim silam, ki niso varnostne sile Združenih narodov – smernice na: https://unsdg.un.org/sites/default/files/Inter-Agency-HRDDP-Guidance-Note-2015.pdf

[25] „Ta pristop temelji na spoštovanju človekovih pravic in vključuje boj proti kriminalnim mrežam tihotapcev migrantov in trgovcev z ljudmi (...). Pogodbenici se strinjata (...) v skladu z mednarodnim pravom.“

[26] Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je med to preiskavo pregledala veliko količino dokumentov Komisije. Komisija je navedla, da so vsi ti dokumenti zaupni. Inšpekcijski pregled je zajemal projekte NDICI, ki so potekali ob podpisu memoranduma o soglasju. V času inšpekcijskega pregleda ni bilo na voljo poročil o izvajanju pogodb, sklenjenih po podpisu memoranduma o soglasju.

[27] Na primer projekt za zagotavljanje usposabljanja za tunizijsko obalno stražo, ki vključuje komponento človekovih pravic.

[28] Člen 11 splošnih pogojev sporazumov o prispevkih: „Naročnik lahko organizacijo obvesti tudi o začasni prekinitvi izvajanja sporazuma, če to zahtevajo izjemne okoliščine, zlasti: (a) ko je bil sprejet ustrezen sklep EU o ugotovitvi kršitve človekovih pravic; ali (b) v primerih, kot je kriza, ki vključuje spremembo politike EU.“(Poudarek dodan)

[29] Varuhinja človekovih pravic je v svoji odločitvi o skupni preiskavi v zvezi s pritožbami 506-509-674-784-927-1381/2016/MHZ poudarila, da imajo ocene učinka na temeljne pravice pomembno vlogo tudi po tem, ko se je zadevni ukrep že začel.(https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/75160
Varuhinja človekovih pravic je podobne zaključke sprejela v odločitvi o svoji preiskavi na lastno pobudo OI/3/2022/MHZ (https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/170792 (točka 51).

[30] Na spletišču Komisije v zvezi s Tunizijo je samo informativni pregled o podpori EU za upravljanje migracij v Tuniziji, ki se ne nanaša na podporo EU, zagotovljeno po sklenitvi memoranduma o soglasju. https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/document/download/5fd60eeb-7748-4f29-bda6-de875be53317_en0

Zdi se, da v odložišču dokumentov Generalnega direktorata za sosedsko politiko in širitvena pogajanja ni novejših dokumentov o projektih v Tuniziji v okviru programa NDICI – Globalna Evropa. https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/about-us/documents-repository_en
V poglavju o Tuniziji letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu (glej opombo 11) ne omenja partnerjev Komisije, ki izvajajo programe/projekte, ki jih financira EU.

 

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.