Strasbourg, 9. junija 2004

Spoštovani gospod V.,

aprila 2003 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z obravnavo pritožbe, ki ste jo pri Evropski komisiji vložili 14. februarja 2001.

junija 2003 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Dne 7. novembra 2003 je institucija poslala svoje mnenje, ki sem vam ga posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb. Dne 5. januarja 2004 sem prejel vaše pripombe.

Da bi se izognili nesporazumom, je treba opozoriti, da Pogodba ES pooblašča Evropskega varuha človekovih pravic, da preiskuje morebitne primere nepravilnosti samo pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Statut evropskega varuha človekovih pravic izrecno določa, da zoper nobenega drugega organa ali osebe ni mogoče vložiti pritožbe pri varuhu človekovih pravic.

Preiskave varuha človekovih pravic v zvezi s to pritožbo so bile zato usmerjene v preučitev, ali je pri dejavnostih Evropske komisije prišlo do nepravilnosti.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna naslednja dejstva:

Pritožnik je 14. februarja 2001 pri Evropski komisiji vložil pritožbo, v kateri je trdil, da je sistem v zvezi z dostopom do odvetniškega poklica v Italiji (1) v nasprotju s pravili o konkurenci, kakor so predvidena v Pogodbi o Evropski uniji. Pritožnik je 20. marca 2001 prejel dopis služb Komisije, s katerim je bil obveščen, da je bila njegova pritožba prenesena na GD za konkurenco (GD COMP).

Po mnenju pritožnika je bilo edino sporočilo, ki ga je medtem prejel od Komisije, začasni odgovor, ki mu je bil poslan 10. maja 2001.

Pritožnik je zato 7. februarja 2003 Komisiji poslal še en dopis in zahteval, da se ga obvesti o stanju njegovega primera. Komisija je 31. marca 2003 odgovorila pritožniku. Institucija se je v svojem odgovoru sklicevala na dopis z dne 10. maja 2001 in navedla, da se vprašanje, ki ga je izpostavil pritožnik, nanaša na zadeve, ki so v pristojnosti nacionalnih organov, in da posredovanje Komisije ni mogoče.

Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Komisija ni temeljito preučila njegove pritožbe, in zahteval, naj institucija ponovno preuči njegovo pritožbo.

Poizvedba

Mnenje Evropske komisije

Komisija je v svojem mnenju povzela naslednje točke:

Pritožnik se je 14. februarja 2001 pritožil Komisiji zaradi težav, s katerimi so se morali soočiti ljudje, ki so želeli opraviti izpit za dostop do odvetniškega poklica v Italiji. Po mnenju pritožnika se zdi, da so te težave posledica dejstva, da imajo odvetniki z licenco interes, da novim sodelavcem omejijo dostop do poklica, in sicer z uvedbo zelo strogih testov. Poleg tega in še vedno po mnenju pritožnika se možnosti za uspešno opravljen izpit zelo razlikujejo glede na kraj opravljanja izpita.

Komisija je v dopisu z dne 10. maja 2001 pritožnika obvestila, da vprašanje, ki ga je izpostavil v dopisu z dne 14. februarja 2001, načeloma ni zajeto v pravilih o konkurenci.

Kar zadeva italijanski položaj, je dostop do odvetniškega poklica zakonsko urejen in se načeloma ne nanaša na pravila o konkurenci. Po nadaljnjem dopisu pritožnika z dne 7. februarja 2003, s katerim je ta zaprosil za informacije o stanju svojega primera, je Komisija odgovorila 31. marca 2003 in potrdila, kar je navedla v prejšnjem dopisu z dne 10. maja 2001, to je, da posredovanje institucije ni bilo mogoče. Komisija je vedno odgovorila na dopise pritožnika. Vendar se mu ni zdelo potrebno, da pošlje uradno zavrnitev njegovega dopisa.

Kar zadeva vsebino zadeve, je Komisija dobro poznala vprašanje, ki ga je izpostavil pritožnik. Natančneje, bila je predmet dveh peticij, ki ju je obravnaval in že zaključil Odbor za peticije Evropskega parlamenta (2), in uradne pritožbe, evidentirane pod številko COMP 37713, ki je bila zaključena novembra 2002. Poleg tega je Sodišče Evropskih skupnosti obravnavalo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na sorodno vsebino.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da se je šele po posredovanju varuha človekovih pravic seznanil z dejstvom, da ga je Komisija z dopisom z dne 10. maja 2001 nameravala obvestiti, da zaključuje njegov primer. Vendar je ponovno potrdil svoje stališče, da je bil ton pisma vsaj zavajajoč. Poleg tega je Komisija šele v svojem mnenju varuhinji človekovih pravic pojasnila svoje ravnanje. Pritožnik je menil, da mu je Komisija lahko neposredno posredovala vse ustrezne informacije, vendar tega ni storila.

Kar zadeva vsebino zadeve, je pritožnik vztrajal pri svoji pritožbi in trdil, da bi moral varuh človekovih pravic Komisiji odrediti, naj ponovno preuči njegov primer.

ODLOČBA

1 Uvodne opombe

1.1 Pritožnik je v pritožbi, ki jo je 14. februarja 2001 predložil Komisiji, trdil, da je zakonodaja o dostopu do odvetniškega poklica v Italiji v nasprotju s pravili o konkurenci prava Skupnosti. Pritožnik se je skliceval tudi na domnevno kršitev Direktive Sveta 89/48/EGS z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta (3), Direktive 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (4), ter členov 3, 10, 12, 44(c) in 49 Pogodbe ES.

1.2 Iz dokumentov, predloženih varuhu človekovih pravic, je razvidno, da je Komisija to pritožbo razumela tako, da se nanaša le na pravila o konkurenci prava Skupnosti. Poleg tega se zdi, da pritožnik ni nasprotoval tej razlagi svoje pritožbe.

V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da ni niti potrebno niti primerno razširiti njegovih preiskav, da bi preučili, ali bi morala Komisija pri obravnavi te pritožbe upoštevati tudi druge določbe prava Skupnosti, ki jih je pritožnik navedel v svoji pritožbi. Vendar to pritožniku ne preprečuje, da od Komisije zahteva obravnavo drugih vprašanj, ki jih je izpostavil v svoji pritožbi z dne 14. februarja 2001, če to želi.

1.3 Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da bi moral varuh človekovih pravic Komisiji odrediti, naj ponovno preuči njegov primer.

1.4 Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, je treba poudariti, da varuh človekovih pravic nima pooblastil za dajanje navodil institucijam.

2 Obravnava pritožnikove pritožbe s strani Evropske komisije

2.1 Pritožnik je trdil, da Komisija ni temeljito preučila pritožbe, ki jo je vložil 14. februarja 2001.

2.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da so bili vsi dopisi, ki jih je poslal pritožnik, takoj odgovorjeni in da je menila, da pritožniku ni treba poslati uradne zavrnitve njegove pritožbe.

2.3 Načela dobrega upravljanja zahtevajo dosledno delovanje institucije. Ena od temeljnih nalog Komisije v njeni vlogi "varuhinje Pogodbe" v skladu s členom 211 Pogodbe ES je zagotoviti, da se pravo Skupnosti pravilno uporablja v vseh državah članicah. Komisija pri opravljanju svojih nalog preiskuje morebitne kršitve prava Skupnosti, na katere je v veliki meri opozorjena zaradi pritožb državljanov.

Kar zadeva postopkovna pravila, ki jih mora Komisija upoštevati pri obravnavi uradnih pritožb državljanov, je institucija določila ustrezna merila v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic z dne 22. avgusta 1997 v okviru preiskave varuha človekovih pravic na lastno pobudo 303/97/PD (5) o upravnih postopkih za obravnavo pritožb v zvezi s kršitvami prava Skupnosti s strani držav članic ter v pojasnjevalni opombi, priloženi standardnemu obrazcu za pritožbe (6).

Komisija je v odgovoru na preiskavo varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo poudarila, da:

„[…] pritožbe posameznikov […] uživajo postopkovna jamstva, ki jih je Komisija stalno razvijala in izboljševala […].

[..]Vse pritožbe, ki jih prejme Komisija, se evidentirajo in pri tem pravilu ni izjem. Ko Komisija prejme pritožbo, z dopisom pritožniku potrdi prejem pritožbe s prilogo, v kateri so pojasnjene podrobnosti postopka za ugotavljanje kršitev.“

V pojasnilu, priloženem obrazcu Komisije za pritožbe, so podrobno pojasnjena postopkovna jamstva, ki izhajajo iz registracije dopisa kot pritožbe:

„(a) Ko je pritožba registrirana pri generalnem sekretariatu Komisije, se ji dodeli uradna referenčna številka. Potrdilo z referenčno številko, ki jo je treba navesti v vsaki korespondenci, bo takoj poslano pritožniku […].

(b) Kadar službe Komisije predložijo stališča organom držav članic, proti katerim je bila vložena pritožba, bodo upoštevale odločitev pritožnika iz oddelka 15 tega obrazca [zaupnost].

(c)Komisija si bo prizadevala sprejeti odločitev o vsebini […] v dvanajstih mesecih po registraciji pritožbe […].

(d)Pristojni oddelek bo pritožnika vnaprej obvestil, če bo predlagal, naj Komisija primer zaključi. […]“

2.4 Poleg tega varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svojem odgovoru z dne 20. marca 2001 pritožnikovo pismo označila kot "pritožbo". V tem primeru Komisija kljub temu ni registrirala pritožnikovega dopisa z dne 14. februarja 2001 kot pritožbe, čeprav je pritožnik v svojem dopisu jasno navedel, da želi vložiti pritožbo.

2.5 Komisija s tem, da dopisa, ki ga je poslal pritožnik, ni evidentirala kot pritožbo, ni upoštevala postopkovnih jamstev, ki jih je institucija sama vzpostavila za zagotovitev ustreznega postopka. Ta neuspeh služb Komisije je pomenil nepravilnost.

Varuh človekovih pravic zato v nadaljevanju podaja kritično pripombo.

3 Trditev pritožnika

3.1 Pritožnik je zahteval, da Komisija ponovno preuči njegovo pritožbo.

3.2 Komisija je v svojem mnenju navedla, da je dostop do opravljanja odvetniškega poklica v Italiji zakonsko urejen in kot splošno načelo ni zajet v pravilih o konkurenci.

3.3 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča se člena 81 in 82 (prejšnja člena 85 in 86) Pogodbe nanašata le na ravnanje podjetij in ne na ravnanje držav članic. Vendar člena 81 in 82 Pogodbe v povezavi s členom 10 (prejšnji člen 5) od držav članic zahtevata, da ne uvedejo ali ohranijo v veljavi ukrepov, tudi zakonodajnih, ki bi lahko izničili polni učinek pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja. Kot je razsodilo Sodišče, bi to veljalo, če bi država članica zahtevala ali dajala prednost sprejetju sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj, ki so v nasprotju s členom 81, ali okrepila njihove učinke ali svoji zakonodaji odvzela uradni značaj s tem, da bi odgovornost za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na gospodarsko področje, prenesla na zasebne gospodarske subjekte(7).

3.4 Varuh človekovih pravic meni, da pritožnik Komisiji doslej ni predložil nobenih dokazov, ki bi dokazovali, da so ti pogoji izpolnjeni. Stališče Komisije se zato zdi razumno. Vendar ima pritožnik možnost, da vloži novo pritožbo pri Komisiji, če to želi.

4 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Komisija naj s tem, da dopisa, ki ga je poslal pritožnik, ni evidentirala kot pritožbo, ne bi spoštovala procesnih jamstev, ki jih je institucija sama vzpostavila za zagotovitev ustreznega postopka. Ta neuspeh služb Komisije je pomenil nepravilnost.

Glede na zgornje ugotovitve (glej točko 3) varuhinja meni, da si ni primerno prizadevati za sporazumno rešitev zadeve. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Določbe o začetku opravljanja in opravljanju odvetniškega poklica v Italiji vsebuje kraljeva uredba-zakon št. 1578 o organizaciji poklicev avvocato in procuratore z dne 27. novembra 1933, kakor je bila preoblikovana v zakon št. 36 z dne 22. januarja 1934, kakor je bil spremenjen. V skladu z ustreznimi določbami mora za sprejem v odvetniški poklic v Italiji vsaka oseba, ki uspešno zaključi akademski študij prava, opraviti dveletno pripravništvo in opraviti izpit.

(2) Peticija št. 606/99, ki jo je vložila Giustina Angelillo, in peticija št. 797/99, ki jo je vložil Michele Parravicini.

(3) Uradni list L 19 z dne 24. januarja 1989, str. 16–23.

(4) Uradni list L 77 z dne 14. marca 1998, str. 36–43.

(5) Odločitev varuha človekovih pravic v zvezi s preiskavo na lastno pobudo je na voljo na internetu na naslednjem naslovu: http://www.ombudsman.europa.eu/decision/en/970303.htm

(6) UL C 119 z dne 30. aprila 1999, str. 5.

(7) Glej zadevo C-267/86, Pascal Van Eycke proti ASPA NV [1988] Recueil, str. 4769; sodba z dne 9. septembra 2003 v zadevi C-198/01, Consorzio Industrie Fiammiferi (CIF) proti Autoritá Garante della Concorrenza e del Mercato.