Strasbourg, 11. novembra 2003

Spoštovani dr.

11. decembra 2002 ste pri evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo, ker Evropska komisija domnevno ni plačala zadnjega obroka, dolgovanega v okviru projekta „Force“ E/92/1608/2/Q-FPC.

Dne 16. decembra 2002 je varuh človekovih pravic posredoval pritožbo predsedniku Komisije.

Z dopisom z dne 3. marca 2003 ste predložili dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo.

Komisija je svoje mnenje poslala 18. marca 2003. Varuh človekovih pravic vam ga je posredoval 21. marca 2003 s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 27. aprila 2003.

junija 2003 sem pisal Komisiji, da bi zaprosil za dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo. Kopija vaših dopisov z dne 3. marca 2003 in 27. aprila 2003 je bila posredovana Komisiji. O tem ste bili obveščeni z dopisom, poslanim istega dne. Komisija je svoj odgovor poslala 7. avgusta 2003. Posredoval sem vam ga 13. avgusta 2003 s pozivom, naj do 30. septembra 2003 predložite pripombe. Zdi se, da od vas ni prejela nobenih pripomb.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Leta 1994 je nemško svetovalno podjetje ASS – Arbeits- und sozialwissenschaftliche Systemberatung, ki ga zastopa pritožnik, s Komisijo sklenilo pogodbo o zagotavljanju svetovalnih storitev v okviru programa „Force“ (projekt D/93B/1/3120/Q-FPC). V pritožbi (780/2000/GG), vloženi junija 2000, je pritožnik trdil, da del nadomestila, dolgovanega na podlagi te pogodbe, še vedno ni bil plačan. Na podlagi preiskave varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je Komisija predlagala, da se pritožniku plača znesek v višini 7 403 EUR in dodatni znesek v višini 3 422,62 EUR kot obresti zaradi nastale zamude. Pritožnik je ta predlog sprejel. Varuh človekovih pravic je zato 27. novembra 2001 zaključil zadevo, kot da jo je rešila Komisija.(1)

Decembra 2002 je pritožnik pri varuhu človekovih pravic vložil še eno pritožbo, ki se je nanašala na drug projekt v okviru programa „Force“ (sklic E/92/1608/2/Q-FPC), katerega koordinatorka je bila. Po navedbah pritožnika se je v zvezi s tem projektom pojavila enaka težava kot v zgoraj navedenem primeru.

Pritožnik je tako trdil, da Komisija ni plačala zadnjega zapadlega obroka v okviru navedenega projekta.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Program "Force" se je uradno zaključil leta 1995. Zadeve v zvezi s tem programom so bile nato zaupane S.A. Agenorju, uradu Komisije za tehnično pomoč („TAO“) za izvajanje programa „Leonardo da Vinci“, da bi se zaključili preostali projekti. Vendar do zaprtja tega urada za tehnično pomoč februarja 1999 nekateri spisi, vključno s pritožnikovimi, še vedno niso bili zaključeni.

Projekt E/92/1608/Q-FPC je bil sestavljen iz dveh pogodb, katerih koordinator je bil pritožnik:

- Prva pogodba (pogodba E/92/1608/1/Q-FPC) je trajala od 7. septembra 1992 do 6. septembra 1993, izvajalec pa je bilo podjetje Telesincro.

- Druga pogodba (pogodba E/92/1608/2/Q-FPC) je trajala od 1. januarja 1994 do 30. novembra 1994. Zaradi težav podjetja Telesincro (prestrukturiranje podjetja; stavke), je bila zamenjava izvajalca izvedena po tem, ko je TAO dal soglasje. Novi izvajalec je bilo podjetje z imenom Aniel. Ta očitek se je nanašal le na to drugo pogodbo.

Službe Komisije so ocenile končno poročilo za projekt, ki ga je pritožnik predložil TAO. Glede na to oceno je bil projekt šibek, ocenjevalec pa je podvomil v resnost nadnacionalnega značaja projekta, partnerjev, opravljenega dela in dodeljenih proračunskih sredstev. Službe Komisije so opravile tudi finančno oceno, ki je temeljila na podatkih, navedenih v končnem poročilu, in na reviziji, opravljeni na sedežu pogodbenika 23. marca 1996. Za prvo pogodbeno obdobje je bilo na podlagi finančne ocene ugotovljeno, da bi bilo treba zahtevati vračilo 30 367 EUR. Za drugo pogodbeno obdobje je preostali znesek, ki ga mora Komisija še plačati, znašal 2 972 EUR.

Službe Komisije so v dopisu z dne 28. januarja 2003 pritožnika obvestile o rezultatih in zaključkih ocenjevanja. Hkrati so službe Komisije družbi Telesincro poslale dopis, v katerem so pojasnile opravljeni izračun in ugotovitev, da je treba zahtevati vračilo zneska v višini 30.367 EUR v zvezi s pogodbo E/92/1608/1/Q-FPC. Službe Komisije so družbi Aniel poslale tudi dopis, v katerem so pojasnile opravljeni izračun in ugotovitev, da mora Komisija v zvezi s pogodbo E/92/1608/2/Q-FPC še vedno plačati znesek v višini 2 972 EUR. Pritožnik ter družbi Telesincro in Aniel so bili pozvani, naj Komisiji v 30 dneh od prejema dopisa Komisije predložijo vse nadaljnje zahtevke ali informacije v zvezi s temi pogodbami. Komisija je poleg tega naslovnike obvestila, da se zahtevki ali dokumenti, prejeti po izteku tega roka, ne bodo upoštevali.

Pripombe pritožnika
Nadaljnji dopis pritožnika z dne 3. marca 2003

Pritožnica je 3. marca 2003, torej tik preden je Komisija poslala svoje mnenje o pritožbi, varuhu človekovih pravic poslala nov dopis, ki mu je priložila dopise Komisije z dne 28. januarja sebi, družbama Telesincro in Aniel, njen odgovor z dne 3. marca 2003, obvestilo o stanju projekta in več drugih dokumentov.

Pritožnik je v dopisu varuhu človekovih pravic navedel, da pogodbena stranka druge faze projekta (pogodba E/92/1608/2/Q-FPC), Aniel, še ni plačala končnega zneska denarja, ki ji pripada. Po mnenju pritožnika je bilo to med drugim posledica dejstva, da Komisija ni dokončala svojih računovodskih izkazov in revizijskega poročila. Pritožnik je menil, da je mogoče zahtevati bistveno višje stroške, kot so bili navedeni v izračunu Komisije v zvezi s pogodbo (pogodba E/92/1608/2/Q-FPC). Po njenem mnenju je samo Universidad Autónoma de Barcelona (UAB) zagotovila lastna sredstva v višini 33.927 EUR. Pritožnik je zato menil, da je mogoče, da je znesek, ki ga mora Komisija še plačati, višji od 2 972 EUR, in je zahteval, da se ta točka pojasni. Po navedbah pritožnice prvotna pogodba ni bila v njenih rokah, zato se je lahko zanesla le na svoj spomin, ko je skupne stroške ocenila na približno 105 144 EUR, prispevek EU pa na 65 000 EUR (61,82 %). Pritožnik je zato zaprosil za kopijo pogodbe (pogodba E/92/1608/2/Q-FPC).

Po navedbah pritožnika Aniel ni posredoval sredstev EU svojim projektnim partnerjem, čeprav je bil prispevek EU pridobljen le na podlagi dela teh partnerjev. Po mnenju pritožnika bi morala Komisija poskrbeti, da so bili projektni partnerji čim prej plačani.

Pripombe pritožnika na mnenje Komisije

Dne 21. marca 2003 je varuh človekovih pravic posredoval mnenje Komisije pritožniku, da bi ta lahko podal svoje pripombe. Potrdil je tudi prejem dopisa pritožnice z dne 3. marca 2003 in ji sporočil, da je treba njeno zahtevo za prejem kopije pogodbe E/92/1608/2/Q-FPC nasloviti neposredno na Komisijo.

Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije navedel naslednje dodatne pripombe:

V prvem in drugem pogodbenem obdobju je bil v stalnem stiku s TAO in nacionalnim podpornim organom v Španiji, Fondo Formación. Francoski partner, Chambre de Commerce de Grenoble, ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. To je bilo znano tudi TAO. Pritožnik ni nikoli prejel nobenih navodil v odgovor na vprašanja o tem, kako naj ravna v takih okoliščinah. TAO nikoli ni dvomil o vsebini projektov in resnosti njihovega nadnacionalnega značaja. Komisija do zdaj tudi ni sporočila tega rezultata svoje ocene projekta. Projektna skupina zato ni bila seznanjena z nobenimi takimi zahtevami in se ni mogla odzvati. V teh okoliščinah je treba vsebino projekta šteti za sprejemljivo. Kljub temu je bilo dobrodošlo, da se bo projekt zdaj zaključil. Vendar je treba zneske, ki se še dolgujejo pritožniku, izplačati. Dokumenti, ki potrjujejo temeljno delo pritožnika, se lahko predložijo na zahtevo.

Pritožnica je prosila varuha človekovih pravic, naj njen dopis z dne 3. marca 2003 posreduje Komisiji.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave.

Zahteva za dodatne informacije

Varuh človekovih pravic je zato prosil Komisijo, naj mu posreduje natančnejše informacije o tem, kako se je odzvala na nadaljnje trditve in informacije, ki sta jih pritožnik in Aniel predložila (ali bi jih lahko predložila) v odgovor na dopise Komisije z dne 28. januarja 2003 in kakšno odločitev je sprejela v zvezi s tem. Kopija pritožnikovega dopisa z dne 3. marca 2003 in pritožnikovih pripomb z dne 27. aprila 2003 je bila posredovana Komisiji.

Odgovor Komisije

Komisija je v odgovoru navedla naslednje pripombe:

Pritožnik ni predložil nobenih novih elementov, ki bi lahko spremenili finančno oceno, ki so jo opravile službe Komisije. Upoštevanje stroškov, ki jih je imela Universidad Autónoma de Barcelona, je bilo že v spisu Komisije in je bilo upoštevano pri končnem izračunu. Glede stroškov, ki so jih imeli projektni partnerji, je bilo treba poudariti, da je bilo pogodbeno razmerje Komisije, vsaj kar zadeva finančne vidike projekta, le z izvajalcem. Zato ni bila naloga Komisije, da od projektnih partnerjev zahteva obračun morebitnih dodatnih stroškov, ki so jih imeli. Izvajalec in koordinator sta bila odgovorna, da zbereta vse potrebne elemente in jih skupaj s končnim poročilom predložita Komisiji.

Komisija ni imela nobene pogodbene povezave s partnerji projekta. Zato ni mogla izvršiti plačil nobeni drugi osebi, razen tisti, ki je predvidena v pogodbi, in sicer izvajalcu (Aniel). Komisija zato pritožniku ni mogla plačati zneska, ki ga je dolgovala Komisija.

Kopija pogodbe, ki sta jo podpisala BAT (ki deluje v imenu Komisije) in Aniel, je bila poslana pritožniku. Vendar revizijskega poročila ni bilo mogoče poslati pritožniku. Čeprav je bil slednji koordinator projekta, je moral izvajalec prevzeti finančne stroške projekta in s tem povezane obveznosti v zvezi z nadzorom in spremljanjem. Pritožnik je v zvezi s pogodbo ostal tretja oseba. Glede na to, da spis še vedno ni zaključen in da ima pritožnik finančne terjatve do izvajalca, obstaja tveganje, da bi razkritje revizijskega poročila lahko škodovalo poslovnim interesom izvajalca. Razkritje tega dokumenta tako ni bilo mogoče v skladu s prvo alineo člena 4(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2).

Pogodbe bi bile zato zaključene na podlagi zneskov, ki so bili pritožniku in izvajalcem sporočeni že januarja 2003. Pritožnik je bil o tem ustrezno obveščen.

Pripombe pritožnika

Izvod tega odgovora je bil posredovan pritožniku. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

ODLOČBA

1 Uvodne opombe

1.1 Pritožnik, ki dela za nemško svetovalno podjetje, je bil koordinator projekta v okviru programa „Force“. Glavni izvajalec v okviru zadevne pogodbe (E/92/1608/2/Q-FPC) z Evropsko komisijo je bilo podjetje Aniel. Decembra 2002 je pritožnik vložil pritožbo proti Komisiji v zvezi s to pogodbo. V svojem pismu varuhu človekovih pravic z dne 3. marca 2003 in v svojih pripombah na mnenje Komisije pa se zdi, da pritožnica namiguje tudi na to, da ji Aniel ali drugi izvajalci niso plačali denarnih zneskov, ki so ji bili dolgovani.

1.2 V skladu s členom 195 Pogodbe ES je evropski varuh človekovih pravic pristojen za sprejemanje in obravnavo pritožb glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Zato noben drug organ ali oseba ne more biti predmet pritožbe varuhu človekovih pravic.

1.3 Preiskava varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se tako nanaša izključno na morebitne nepravilnosti Evropske komisije.

1.4 Očitek zoper Komisijo se nanaša na domnevno neplačilo denarja, dolgovanega na podlagi zadevne pogodbe. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je pritožnik od Komisije zahteval, naj mu predloži kopijo pogodbe in poročila o opravljeni reviziji. Komisija je v svojem odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah ugotovila, da je pritožniku poslala kopijo pogodbe, in pojasnila, zakaj po njenem mnenju ni bilo mogoče odobriti dostopa do revizijskega poročila. Glede na to, da pritožnica varuhinji človekovih pravic ni sporočila, da njena pritožba zajema tudi zavrnitev dostopa do revizijskega poročila, preiskava varuhinje človekovih pravic te zadeve ni obravnavala.

2 Neplačilo denarja, dolgovanega na podlagi pogodbe

2.1 Pritožnik je trdil, da Komisija ni plačala zneskov, dolgovanih na podlagi pogodbe E/92/2/1608/Q-FPC.

2.2 Komisija se je v svojem mnenju strinjala, da je v okviru zgoraj navedene pogodbe še vedno neplačan znesek. V skladu z izračunom Komisije je zadevni znesek znašal 2 972 EUR. Komisija je z dopisi, poslanimi 28. januarja 2003, ustrezno obvestila Aniel in pritožnika ter ju pozvala, naj v 30 dneh od prejema dopisa Komisije predložita kakršne koli nadaljnje zahtevke ali informacije v zvezi s to pogodbo. Komisija je poleg tega naslovnike obvestila, da se zahtevki ali dokumenti, prejeti po izteku tega roka, ne bodo upoštevali.

2.3 Pritožnik je nato predložil dodatne pripombe, in sicer neposredno Komisiji in v pismu varuhu človekovih pravic z dne 3. marca 2003, katerega kopija je bila posredovana Komisiji. Varuh človekovih pravic je nato pozval Komisijo, naj ga obvesti o tem, kako je obravnavala te nadaljnje vloge. Komisija je v svojem odgovoru pojasnila razloge, zakaj je menila, da pritožnik ni predložil nobenih novih elementov, ki bi lahko spremenili finančno oceno, ki so jo opravile službe Komisije. Komisija je tudi poudarila, da je bilo njeno pogodbeno razmerje le z izvajalcem. Komisija zato pritožniku ni mogla plačati zneska, ki ga je Komisija dolgovala izvajalcu. Komisija meni, da ni bila njena naloga, da od projektnih partnerjev zahteva obračun morebitnih dodatnih stroškov, ki so jih imeli. Po mnenju Komisije sta bila izvajalec in koordinator odgovorna, da zbereta vse potrebne elemente in jih skupaj s končnim poročilom predložita Komisiji. Komisija je potrdila, da je na podlagi informacij, ki so ji bile predložene, znesek, ki ga je bilo treba še plačati izvajalcu, znašal 2 972 EUR.

2.4 Varuh človekovih pravic meni, da so argumenti, ki jih je Komisija predložila v podporo svojemu primeru, razumni.

2.5 V teh okoliščinah se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno.

3 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep v tej zadevi je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).

(2) UL 2001, L 145, str. 43.