- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi 2059/2002/IP zoper Svet Evropske unije
Odločba
Primer 2059/2002/IP - Preiskava uvedena dne Torek | 10 december 2002 - Priporočilo o Torek | 08 julij 2003 - Odločba z dne Petek | 14 november 2003
Strasbourg, 14. novembra 2003
Spoštovani gospod A.,
Dne 29. novembra 2002 ste vložili pritožbo proti Svetu Evropske unije v zvezi z vašim sodelovanjem v Svetu za konkurenco/A/394.
Pritožba je bila 10. decembra 2002 posredovana generalnemu sekretarju Sveta. aprila 2003 sem prejel angleško različico mnenja Sveta, ki sem vam ga 16. aprila 2003 poslal s pozivom k predložitvi pripomb. Istega dne sem pisal Svetu Evropske unije in ga prosil, naj mi do 30. aprila 2003 predloži prevod njegovega mnenja v francoščino. aprila 2003 sem prejel francoski prevod mnenja Sveta, ki sem vam ga posredoval 5. maja 2003. Dne 27. maja 2003 ste poslali svoje pripombe.
julija 2003 sem Svetu predložil osnutek priporočila. Svet mi je 30. oktobra 2003 poslal podrobno mnenje o tem osnutku priporočila. Dne 5. novembra 2003 so vas moje službe poklicale po telefonu. novembra 2003 vam je bil v vednost poslan izvod podrobnega mnenja Sveta.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.
PRITOŽBA
Pritožnik, portugalski državljan, je sodeloval na natečaju Council/A/394 za administratorje portugalskega jezika. Dne 1. marca 2002 je generalni sekretar Sveta Evropske unije (v nadaljevanju "Svet") pritožnika obvestil, da ni bil sprejet na ustni izpit, ker je pri testu VI.A.d.1, ki je bil sestavljen iz pisne disertacije, dosegel le 13 od 40 točk, ko je bil zahtevani minimum 20 točk.
Pritožnik je 5. marca 2002 pisal predsedniku izbirne komisije. Menil je, da je zelo malo verjetno, da je dosegel tako nizko oceno, in pozval izbirno komisijo, naj ponovno preuči njegov test VI.A.d.1. Z dopisom z dne 11. marca 2002 je izbirna komisija pritožnika obvestila, da je po ponovni preučitvi ocene, dodeljene njegovemu testu, potrdila prvotno odločitev.
Dne 18. marca 2002 je pritožnik vložil pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Prosil je za dostop do kopije ocenjenega pisnega preizkusa, ki ga ni uspešno opravil, in za informacije o merilih za ocenjevanje, ki jih je upoštevala natečajna komisija. Svet je zavrnil pritožnikovo pritožbo z odločbo z dne 11. julija 2002.
Dne 26. avgusta 2002 je pritožnik napisal nov dopis Svetu, ki je odgovoril dne 25. septembra 2002 in potrdil odločbo z dne 11. julija 2002.
Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Svet ni spoštoval člena 255 Pogodbe ES in ni izvajal splošnega načela, določenega v posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic po preiskavi na lastno pobudo 1004/97/PD proti Komisiji, ki jo je odobril Evropski parlament.
Pritožnik je zaprosil, da se mu omogoči dostop do kopije njegovega ocenjenega izpitnega dokumenta in da se ga obvesti o merilih, ki jih je natečajna komisija upoštevala pri ocenjevanju testov.
Poizvedba
Mnenje SvetaSvet je v svojem mnenju navedel naslednje pripombe:
Potem ko je pritožnik prejel obvestilo o nepripustitvi k ustnemu izpitu, je zahteval ponovno preučitev testa, ki ga ni uspešno opravil (test VI.A.d.1). Natečajna komisija je ponovno pregledala test. Potrdila je rezultat prve ocene in z dopisom z dne 11. marca 2002 obvestila pritožnika.
Dne 18. marca 2002 je pritožnik na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložil pritožbo zoper odločitev natečajne komisije. Pritožba je bila 11. julija 2002 zavrnjena. Svet je v odgovoru pritožniku poudaril, da natečajna komisija natečaja deluje neodvisno in da organ za imenovanja ne more razveljaviti ali razveljaviti svoje odločitve, razen če obstajajo dokazi o očitni nezakonitosti natečajne komisije. Svet ni našel dokazov o očitni nezakonitosti dejavnosti natečajne komisije v zvezi z zadevnim primerom.
Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti (1) zaupna narava posvetovanj natečajne komisije, in sicer v primeru primerjalne ocene uspešnosti kandidatov, tej preprečuje, da bi razkrila merila za ocenjevanje testov, saj so ta del primerjalne ocene kandidatov. Pritožnik je bil obveščen o ocenah, ki jih je dosegel na različnih testih, kar v skladu s sodno prakso Skupnosti pomeni ustrezno obrazložitev odločitve natečajne komisije. Nazadnje, obveznost varovanja neodvisnosti in zaupnosti dela natečajne komisije je Svetu preprečila, da bi kandidatu omogočil dostop do njegovih ocenjenih izpitnih dokumentov.
V nadaljnjem pismu z dne 26. avgusta 2002 je pritožnik trdil, da je natečajna komisija ravnala nepravilno. Svet je z dopisom z dne 25. septembra 2002, ki ga je podpisal namestnik generalnega sekretarja, potrdil trditve, ki jih je navedel že v dopisu z dne 11. julija 2002.
Pripombe pritožnikaPritožnik je v svojih pripombah na mnenje Sveta vztrajal pri svoji trditvi in trditvi.
OSNUTEK PRIPOROČILA
Dne 8. julija 2003 je varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic na Svet naslovil naslednji osnutek priporočila:
Svet Evropske unije bi moral pritožniku omogočiti dostop do lastnega ocenjenega izpitnega lista in ga obvestiti o merilih za ocenjevanje, ki jih upošteva izbirna komisija.
Ta osnutek priporočila je temeljil na naslednjih premislekih:
Zavrnitev dostopa do označenega izpitnega lista1 Pritožnik, portugalski državljan, je sodeloval na natečaju Council/A/394 za administratorje portugalskega jezika. Pritožnik je bil 1. marca 2002 obveščen, da ni bil sprejet na ustni izpit, ker je pri preizkusu VI.A.d.1, ki je bil sestavljen iz pisne disertacije, dosegel le 13 od 40 točk, pri čemer je bil zahtevani minimum 20 točk. Izbirno komisijo je zato pozval, naj ponovno preuči test, ki ga ni uspešno opravil. Natečajna komisija je po ponovni preučitvi ocene, dodeljene testu, potrdila prvotno odločitev. Pritožnik je nato vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ki je bila zavrnjena. Nato je zaprosil za dostop do kopije označenega pisnega preizkusa, ki ga ni uspešno opravil, vendar je Svet njegovo prošnjo zavrnil.
Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Svet ni spoštoval člena 255 Pogodbe ES in ni izvajal splošnega načela, določenega v posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic po preiskavi na lastno pobudo 1004/97/PD proti Komisiji, ki jo je odobril Evropski parlament. Pritožnik je zaprosil za dostop do kopije svojega označenega izpitnega lista.
2 Svet je v svojem mnenju poudaril, da natečajna komisija natečaja deluje neodvisno in da organ za imenovanja ne more razveljaviti ali razveljaviti svoje odločitve, razen če obstajajo dokazi o očitni nezakonitosti natečajne komisije. Svet ni našel dokazov o očitni nezakonitosti dejavnosti natečajne komisije v zvezi z zadevnim primerom. Poleg tega je Svet menil, da zaradi obveznosti varovanja neodvisnosti in zaupnosti dela natečajne komisije kandidatu ne more odobriti dostopa do njegovega ocenjenega izpitnega papirja.
3 Evropski varuh človekovih pravic je že obravnaval vprašanje dostopa do ocenjenih izpitnih dokumentov kandidatov v zadevah, ki se nanašajo na Evropsko komisijo (2) in Evropski parlament (3).
4 Varuh človekovih pravic je na podlagi svojih preiskav v zvezi s postopki zaposlovanja Komisije 18. oktobra 1999 Evropskemu parlamentu predložil posebno poročilo (4), ki vsebuje te ugotovitve:
„Varuh človekovih pravic ni seznanjen z nobeno določbo zakonodaje Skupnosti ali sodno prakso sodišč Skupnosti, ki bi Komisiji preprečevala, da bi kandidatu na pisnem izpitu dovolila, da vidi svojo lastno označeno pisavo. Člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom določa, da so „postopki natečajne komisije“ tajni. Posvetovanja natečajne komisije morajo zato ostati tajna, vendar iz tega ne izhaja nujno, da je treba kandidatu preprečiti vpogled v svoj ocenjeni izpitni scenarij.
Glavna trditev, ki jo Komisija navaja za utemeljitev zavrnitve, se nanaša na naravo postopka zaposlovanja. Komisija meni, da natečajna komisija vsakega kandidata oceni tako, da njegovo uspešnost primerja z uspešnostjo vseh drugih kandidatov na istem natečaju. Komisija iz tega sklepa, da bi bilo razkritje ocenjenega izpitnega scenarija brezpredmetno, saj odraža le oceno osebe, ki ni ocenila vseh drugih kandidatov.
Vendar pa možnost pregleda lastnega izpitnega scenarija kandidatu prinaša več koristi. Prvič, kandidat dobi priložnost, da odkrije svoje napake in tako izboljša svojo prihodnjo uspešnost. Drugič, zaupanje kandidata v upravo se okrepi. To je pomembno, saj se zdi, da obstaja splošno prepričanje, da Komisija testov ne ocenjuje vedno ustrezno in da včasih sploh niso ocenjeni. Tretjič, če kandidat meni, da je bil napačno ocenjen, bo lahko veliko natančneje trdil, če je videl svoj ocenjeni izpitni scenarij. V vsakem primeru bi moral državljan, ki zahteva informacije, presoditi, ali so informacije koristne, in ne uprava.
Komisija se sklicuje tudi na upravna in finančna bremena, ki bi jih lahko povzročilo razkritje izpitnih skript. Varuhinja človekovih pravic je prepričana, da bi službe Komisije lahko organizirale postopek razkritja na način, ki bi zmanjšal stroške, saj je malo verjetno, da bi vsak kandidat želel videti svoj ocenjeni izpitni scenarij.
(…)
Komisija prav tako pravilno poudarja, da je dejavnost izbirnih komisij predmet sodnega nadzora sodišč Skupnosti. Vendar to pomeni, da bodo vprašanja, ki bi jih bilo mogoče zlahka rešiti, če bi kandidat imel priložnost videti označen izpitni scenarij, morda morala obravnavati sodišča. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to za kandidate zelo nezadovoljivo. Po drugi strani pa bo odobritev dostopa do označenega izpitnega skripta verjetno zadovoljila številna vprašanja z minimalnim naporom in časom.
(…)
Kot je potrdila Amsterdamska pogodba, je obveznost čim bolj odprtega sprejemanja odločitev eno od temeljnih načel upravnega prava Evropskih skupnosti. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da državljani ob prvem srečanju z institucijami Skupnosti dobijo pozitiven vtis. Državljani, ki želijo delati za Skupnosti, dobijo zelo slab vtis, če so v dvomih, ali so bili ocenjeni pravično in pravilno. Za odpravo takega dvoma je bistveno, da ima vsak kandidat možnost pregledati označeno kopijo svojega izpitnega scenarija. Ta možnost nikakor ni v nasprotju z zahtevo, da mora biti delo izbirnih komisij tajno, saj se ne nanaša na posvetovanja izbirnih komisij, v katerih se ocenjujejo relativne odlike kandidatov. Zato se zdi, da dejstvo, da Komisija ni spremenila svojih upravnih postopkov tako, da bi vsakemu kandidatu omogočila dostop do svojega ocenjenega izpitnega scenarija, pomeni nepravilnost.“
5 Na podlagi teh ugotovitev je varuh človekovih pravic Komisiji predložil priporočilo, v skladu s katerim bi morala ta v prihodnjih natečajih za zaposlitev, najpozneje pa od 1. julija 2000, kandidatom na zahtevo omogočiti dostop do lastnih ocenjenih izpitnih scenarijev. S pismom z dne 7. decembra 1999 je predsednik Evropske komisije obvestil varuha človekovih pravic, da je Komisija sprejela to priporočilo.
6 Evropski parlament je 17. novembra 2000 sprejel resolucijo(5), v kateri je podprl posebno poročilo varuha človekovih pravic in čestital Komisiji za njen pozitiven odgovor na priporočilo varuha človekovih pravic. Izrazil je tudi upanje, „da bodo vsi drugi evropski organi in institucije sledili zgledu Komisije“.
7 Varuh človekovih pravic je 17. julija 2000 na Evropski parlament naslovil osnutke priporočil, v katerih je predlagal, naj slednji zadevnim pritožnikom omogoči dostop do njihovih ocenjenih izpitnih dokumentov. novembra 2000 je Parlament obvestil varuha človekovih pravic, da je sprejel načelo, da je treba kandidatom omogočiti, da dobijo kopijo svojih ocenjenih izpitnih dokumentov, in opisal, kako bo izvajal osnutek priporočil varuha človekovih pravic.(6)
8 Trditve Sveta v obravnavani zadevi se ne nanašajo na posebne značilnosti natečajev, ki jih organizira Svet, zaradi katerih bi se razlikovali od natečajev, ki jih organizirata Evropski parlament in Komisija. Varuh zato meni, da ugotovitve iz njegovega posebnega poročila v zvezi s postopki zaposlovanja Komisije (smiselno) veljajo tudi za natečaje, ki jih organizira Svet.
9 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da zavrnitev Sveta, da pritožniku odobri dostop do njegovih ocenjenih izpitnih dokumentov, pomeni nepravilnost.
V zvezi s sporočanjem meril za ocenjevanje1 Pritožnik je trdil, da bi ga bilo treba obvestiti o merilih, ki jih je natečajna komisija upoštevala pri ocenjevanju testov.
2 Svet je v svojem mnenju poudaril, da v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti(7) zaupna narava posvetovanja natečajne komisije, in sicer v primeru primerjalnega preizkusa uspešnosti kandidatov, kot je javni natečaj, tej preprečuje, da bi razkrila merila za ocenjevanje preizkusov, saj so ta del primerjalne ocene kandidatov. Pritožnik je bil obveščen o oceni, ki jo je dosegel na različnih testih, kar v skladu s sodno prakso pomeni ustrezno obrazložitev odločitve natečajne komisije.
3 Varuh človekovih pravic se je v preteklosti že ukvarjal z vprašanjem sporočanja ocenjevalnih meril kandidatom. Zaveda se, da imajo natečajne komisije v skladu s sodno prakso Sodišča široka diskrecijska pooblastila. Taka pooblastila pomenijo, da je obseg sodnega nadzora omejen; vendar se zdi, da podelitev takih pooblastil javnim organom ne preprečuje, da bi ravnali v skladu z načeli dobrega upravljanja. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da bi se lahko institucije brez poseganja v diskrecijska pooblastila izbirnih komisij in člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom same odločile, da bodo oblikovale postopkovna jamstva za kandidate zaradi dobrega upravnega ravnanja (8). Poleg tega je menil, da bi lahko obveščanje zadevne tožeče stranke o merilih za ocenjevanje povečalo preglednost postopka odločanja in zaupanje državljanov v à v institucije Skupnosti, glede na to, da številni državljani prve stike z institucijami Skupnosti vzpostavijo v okviru postopkov zaposlovanja.
4 Poleg tega je Sodišče prve stopnje nedavno razsodilo, da čeprav obvestilo o oceni, ki so jo kandidati dobili na različnih preizkusih, pomeni ustrezno obrazložitev, na kateri temelji odločitev natečajne komisije, ta ugotovitev ne pomeni, da kandidat, ki to zahteva, ne more biti obveščen o splošnih merilih natečajne komisije za popravek (9).
5 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da ni razlogov, ki bi Svetu preprečevali, da pritožniku sporoči merila za ocenjevanje, ki jih je upoštevala izbirna komisija.
Podrobno mnenje SvetaSvet je v svojem podrobnem mnenju poudaril, da je na podlagi osnutka priporočila varuha človekovih pravic v prejšnjem podobnem primeru (pritožba 2097/2002/GG) generalni sekretariat Sveta 17. septembra 2003 določil nova pravila v zvezi s posredovanjem označenih kopij kandidatom. Ta pravila bi se uporabljala za vse zunanje in notranje natečaje, ki jih organizira generalni sekretariat Sveta.
Kandidati, ki se bodo udeležili natečajev, objavljenih od 1. septembra 2003 naprej, bodo lahko dobili kopijo svojega izpitnega lista in, za pisne preizkuse, ocenjevalnega lista natečajne komisije. Za natečaje, ki so bili organizirani pred 1. septembrom 2003, so ustrezna pravila določala, da lahko kandidati, ki so to zahtevali, dobijo kopijo svojega izpitnega lista in ocenjevalnega lista, če ga je natečajna komisija sestavila.
V zvezi z obravnavano zadevo se je Svet odločil, da pritožniku dovoli dostop do lastnega izpitnega dokumenta. Kar zadeva sporočanje meril za ocenjevanje, je Svet poudaril, da so bila navedena v točki VI.A.d) razpisa natečaja in da natečajna komisija ni pripravila ocenjevalnega lista. Po mnenju Sveta bi bil pritožniku istega dne poslan izvod pritožnikovega izpitnega dokumenta skupaj s kopijo obvestila o natečaju.
Pripombe pritožnikaSlužbe varuha človekovih pravic so 5. novembra 2003 po telefonu stopile v stik s pritožnikom, da bi ga obvestile o odgovoru Sveta in preverile, ali je po njegovem mnenju odgovor zadovoljiv. Pritožnik je čestital varuhu človekovih pravic za izid preiskave in dosežene rezultate.
ODLOČBA
1 Zavrnitev dostopa do označenega izpitnega papirja in sporočanja meril za ocenjevanje1.1 Pritožnik je zaprosil za dostop do kopije svojega ocenjenega izpitnega dokumenta na natečaju Svet/A/394 in za seznanitev z merili, ki jih je natečajna komisija upoštevala pri ocenjevanju testov. Svet je zavrnil izpolnitev teh zahtev. Pritožnik se je zato pritožil varuhu človekovih pravic.
1.2 Varuh človekovih pravic je 8. julija 2003 v skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic na Svet naslovil osnutek priporočila, v skladu s katerim bi moral Svet pritožniku omogočiti dostop do svojega ocenjenega izpitnega lista in ga obvestiti o ocenjevalnih merilih, ki jih upošteva izbirna komisija.
1.3 Svet je v svojem podrobnem mnenju varuha človekovih pravic obvestil, da se je odločil sprejeti njegov osnutek priporočila.
Svet je poudaril, da je njegov generalni sekretariat 17. septembra 2003 določil nova pravila v zvezi s posredovanjem označenih kopij kandidatom. Ta pravila bi se uporabljala za vse zunanje in notranje natečaje, ki jih organizira generalni sekretariat Sveta.
Kandidati, ki se bodo udeležili natečajev, objavljenih od 1. septembra 2003 naprej, bodo lahko dobili kopijo svojega izpitnega lista in, za pisne preizkuse, ocenjevalnega lista natečajne komisije. Za natečaje, ki so bili organizirani pred 1. septembrom 2003, so ustrezna pravila določala, da lahko kandidati, ki so to zahtevali, dobijo kopijo svojega izpitnega lista in kopijo ocenjevalnega lista natečajne komisije, če je ta tak list sestavila.
1.4 V zvezi s pritožnikovim primerom je Svet obvestil varuha človekovih pravic, da bo pritožniku istega dne poslana kopija pritožnikovega izpitnega dokumenta in obvestila o natečaju. Svet je pojasnil, da natečajna komisija ni pripravila ocenjevalnega lista, saj so bila merila za ocenjevanje, ki jih je upoštevala natečajna komisija, določena v točki VI.A.d) razpisa natečaja.
2 Sklepna ugotovitev2.1 Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav ugotavlja, da je Svet sprejel osnutek priporočila varuha človekovih pravic in da so ukrepi, ki jih je Svet sprejel za njegovo izvajanje, zadovoljivi.
2.2 Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil. O tej odločitvi bo obveščen tudi generalni sekretar Sveta.
S spoštovanjem,
P. Nikiforos DIAMANDOUROS
(1) Zadeva C-245/95 P, Evropski parlament proti Innamorati, Recueil 1996, str. I-3423.
(2) Preiskava na lastno pobudo 1004/97/(PD)/GG.
(3) Pritožbe 457/99/IP, 610/99/IP, 1000/99/IP in 25/2000/IP.
(4) UL 1999, C 371, str. 12.
(5) UL 2001, št. C 223, str. 352, 368.
(6) Glej odločbe varuha človekovih pravic z dne 11. maja 2001 v zvezi s pritožbami 457/99/IP, 610/99/IP, 1000/99/IP in 25/2000/I, ki so na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu).
(7) Zadeva C-245/95, Evropski parlament proti Innamoratiju, Recueil 1996, str. I-3423.
(8) Varuh človekovih pravic je to izjavil v preiskavi na lastno pobudo o tajnosti, ki je del postopka zaposlovanja Komisije (glej opombo 3).
(9) Sodba z dne 25. junija 2003 v zadevi T-72/01, Pyres proti Komisiji.