Spoštovani gospod A.,

avgusta 2001 ste se pri Evropskem varuhu človekovih pravic pritožili zoper Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu "EIB"). Trdili ste, da vas je visoki uradnik poklicno nadlegoval in da ste bili žrtev odrekanja sodnega varstva s strani EIB.

Pritožbo sem 10. oktobra 2001 posredoval predsedniku Evropske investicijske banke. Evropska investicijska banka je svoje mnenje poslala 15. januarja 2002. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 1. marca 2002.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je uradnik Evropske investicijske banke od leta 1985. Začel je delati kot prevajalec v oddelku za prevajanje v španščino in zdaj zaseda mesto vodje oddelka za prevajanje v španščino.

Tajnica pritožnice je bila 15. januarja 1999 na porodniškem dopustu. Pritožnik je ob odhodu nadrejenemu povedal, da ne potrebuje več običajnega sekretarja za začasno nadomeščanje. Marca 1999 je potrdil svojo željo, da bi nadaljeval z delom brez tajnika vodje oddelka. Njegova prošnja je bila sprejeta in po vrnitvi na delo septembra 1999 je bila sekretarka premeščena v drugo službo v EIB.

Pritožnik je 19. decembra 2000 pisal kadrovskemu oddelku EIB in trdil, da ga je visoki uradnik EIB obvestil, da je bil proti njemu sprožen postopek, ker je izjavil, da ne potrebuje tajnika. Po navedbah pritožnika mu je visoki uradnik dejal, da bi lahko zapustil EIB, saj bodo v prihodnosti preostali prevajalci zaradi nove jezikovne politike v vsakem primeru odpuščeni. Po mnenju pritožnika je bil končni cilj njegova predčasna upokojitev.

Po napakah, odkritih v španskem prevodu letnega poročila EIB, se je upravni odbor odločil organizirati zunanjo strokovno oceno pritožnikovega prevajalskega dela.

Pritožnik je kritiziral organizacijo te strokovne ocene in trdil, da je v njej sodeloval njegov nekdanji sekretar. Da bi to dokazal, je pozval certificiranega grafologa, naj opravi kaligrafsko študijo. Banka je nato predstavila ročno napisano izjavo strokovnjaka, da bi potrdila analizo prevodov v dobri veri. Pritožnik je nadalje zahteval potrditev strokovnjaka, da je bila ta izjava tipičen primer njegovega rokopisa, vendar ni prejel nobenega odgovora. Zato se je že drugič obrnil na grafologa, da bi izvedel še eno kaligrafsko študijo.

Dne 19. marca 2001 je pritožnik vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic (411/2001/BB). Pritožba je bila v skladu s členom 2.3 Statuta varuha človekovih pravic razglašena za nedopustno, ker predmet pritožbe ni bil opredeljen. Pritožnik je nato 2., 3. maja in 5. junija 2001 pisal Evropskemu varuhu človekovih pravic in zahteval revizijo. Evropski varuh človekovih pravic je v svojem odgovoru pojasnil, da mora pritožnik v skladu s členom 2.8 Statuta Evropskega varuha človekovih pravic uporabiti predhodne upravne pristope, zlasti spravni postopek iz člena 41 Kadrovskih predpisov Evropske investicijske banke.

Ustrezno ustanovljen spravni odbor se je sestal 16. julija 2001, da bi dosegel sporazumno rešitev zadeve. Senat se je strinjal, da obema strankama priporoči naslednje stališče v spravnem postopku:

EIB bi morala potrditi, da je pritožnik prevajalec in da ni izrecnega namena, da bi ga premestili s tega delovnega mesta.

Sklicevanje na zunanjo strokovno oceno je že bilo izključeno iz pritožnikove letne ocene za leto 1999 in vse njene sledi bi bilo treba odstraniti iz pritožnikovega osebnega spisa.

- Kot znak dobrega imena bi morala EIB pritožniku ex gratia plačati 15 000 EUR.

- Pritožnik bi moral sprejeti, da so vsa vprašanja, ki jih je izpostavil v dopisu z dne 19. decembra 2000, zdaj zaključena in da jih pozneje ne bo treba ponovno obravnavati.

Pritožnik je 1. avgusta 2001 pisal predsedniku EIB in ga obvestil, da je bil poskus sprave v skladu s členom 41 Kadrovskih predpisov EIB neuspešen.

Pritožnik je 2. avgusta 2001 ponovno vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic in trdil:

Pritožnik je od Evropske investicijske banke zahteval zaščito pred samovoljno izselitvijo in poklicno rehabilitacijo. Zahteva tudi odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ter cenzuro storilcev.

Poizvedba

Mnenje Evropske investicijske banke je bilo, če povzamemo, naslednje:

1. V zvezi z obtožbo o poklicnem nadlegovanju je skupina menila, da gre za resno obtožbo, ki se bo nemudoma obravnavala. Pritožnik kljub temu ni predložil identifikacije zadevnega uradnika in kakršnih koli dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo trditev. Poleg tega je direktor oddelka v dopisu z dne 30. novembra 1999 pritožniku predložil uradna zagotovila, da njegovi občutki poklicnega nadlegovanja niso utemeljeni.

V zvezi z zunanjo strokovno oceno pritožnikovega dela je politika Banke, da se, razen če se ne prejme poizvedba od zunaj jezikovnega oddelka, po tem, ko je prevod prestal fazo nadzora kakovosti zadevnega jezikovnega oddelka, ne opravijo dodatne kontrole. V španskem oddelku je samo en prevajalec odgovoren za lastno kontrolo kakovosti. Skupina se je zato odločila, da bo po celoviti razpravi s pritožnikom organizirala zunanjo strokovno oceno, in odgovorila na vsa pritožnikova obvestila o zadevi. Skupina je pritožniku v celoti sporočila rezultate zunanje strokovne ocene, takoj ko so bili na voljo. Pritožnik je napačno trdil, da je njegov nekdanji sekretar sodeloval pri pregledu njegovega dela. Ročno napisana izjava strokovnjaka je to potrdila.

2. Glede domnevnega odrekanja sodnega varstva je EIB menila, da so bili pritožnikovi zahtevki in zahteve vedno obravnavani pošteno, v skladu z načeli dobrega upravljanja ter veljavnimi pravili in postopki, vključno z uporabo pritožbenih postopkov.

V zvezi s pritožnikovo zahtevo po zaščiti pred samovoljno izselitvijo je skupina menila, da pravni okvir, v katerem deluje, ščiti vse zaposlene pred samovoljno izselitvijo. Trditev o poklicni rehabilitaciji je bila neutemeljena v smislu, da pritožnik trenutno zaseda delovno mesto vodje španskega prevajalskega oddelka. Banka meni, da ni povzročila nobene materialne ali moralne škode niti ni seznanjena z nobenim primerom poklicnega nadlegovanja. Zato je menil, da so odškodninski zahtevki za premoženjsko in moralno škodo ter cenzura za kršitelje neutemeljeni.

Evropski varuh človekovih pravic je pritožniku posredoval mnenje Evropske investicijske banke in ga pozval, naj predloži pripombe. Pritožnik je v svojem odgovoru ponovil svojo trditev o poklicnem nadlegovanju s strani visokega uradnika in navedel, da se je hierarhija dosledno strinjala z visokim uradnikom proti pritožniku.

Pritožnik je ponovil svoje zahtevke za varstvo pred samovoljno izselitvijo, cenzuro storilcev, odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ter poklicno rehabilitacijo.

Poleg tega je pritožnik podvomil v odločbo upravnega odbora EIB z dne 30. novembra 2001 v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil zoper svojo letno oceno za leto 2000. Trdi, da so bile vse njegove trditve neutemeljeno zavrnjene. Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da ta nova trditev ne spada na področje uporabe prvotne pritožbe. Varuh človekovih pravic meni, da preučitev nove trditve v okviru njegove preiskave te pritožbe ni potrebna ali primerna. Po potrebi se lahko vloži nova pritožba.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik je trdil, da ga je visoki uradnik EIB poklicno nadlegoval. Kritiziral je organizacijo zunanje strokovne ocene svojega dela in trdil, da je bil v oceno vključen njegov nekdanji sekretar.

1.2 Evropska investicijska banka je navedla, da pritožnik ni predložil identifikacije zadevnega uradnika ali kakršnih koli dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo trditev. Pojasnilo je tudi, da je v španskem oddelku samo en prevajalec zadolžen za lastno kontrolo kakovosti. Zato se je po celoviti razpravi s pritožnikom odločila organizirati strokovno oceno.

1.3 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da je banka na zahtevo pritožnika poskušala doseči sporazumno rešitev zadeve z uporabo spravnega odbora. Pritožnik je zavrnil sklepe odbora v pismu predsedniku Banke. Evropski varuh človekovih pravic meni, da je EIB izvedla razumen spravni postopek, s katerim pritožnik ni bil zadovoljen.

1.4 Evropski varuh človekovih pravic tudi ugotavlja, da je EIB v svojem mnenju navedla, da bo sama nemudoma obravnavala obtožbe o poklicnem nadlegovanju, če bi pritožnik lahko dal več informacij o identifikaciji zadevnega uradnika in predložil dokaze za utemeljitev svoje trditve.

1.5 Glede na navedeno preiskava varuha človekovih pravic v zvezi s pritožnikovo trditvijo ni razkrila nepravilnosti v zvezi s tem vidikom pritožbe.

2.1 Pritožnik je trdil, da mu je Evropska investicijska banka odrekla pravico.

2.2 Banka je trdila, da so bile pritožnikove trditve vedno obravnavane pravično, brez diskriminacije in v skladu z načeli dobrega upravljanja ter veljavnimi pravili in postopki, vključno z uporabo pritožbenih postopkov.

2.3 Na podlagi informacij, ki sta jih posredovala pritožnik in EIB, varuh človekovih pravic meni, da se zdi, da si je banka vedno prizadevala za pravilno obravnavo pritožnikovih trditev. Ugotavlja tudi, da je banka pripravljena s pritožnikom razpravljati o možnosti ponovne vzpostavitve delovnih odnosov na podlagi načel lojalnosti in vzajemnega zaupanja med zaposlenimi in nadrejenimi.

2.5 Varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni nepravilnosti.

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska investicijska banka ni ravnala nepravilno.

Glede na ugotovitve, da v oddelkih 1 in 2 tega sklepa ni bilo nepravilnosti, varuh meni, da ni treba nadalje preiskovati pritožnikovih trditev.

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske investicijske banke.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN