Ozadje pritožbe

1. Evropska komisija je za pomoč pri obvladovanju pandemije COVID-19 pripravila „strategijo za cepiva“^[1]. V strategiji je določeno, da bo Komisija v imenu držav članic sklenila sporazume s posameznimi proizvajalci cepiv, da bi podprla podjetja pri hitrem razvoju in proizvodnji cepiva. V zameno za pravico do nakupa določenega števila odmerkov cepiva v določenem časovnem okviru in po določeni ceni bi se del začetnih stroškov, ki jih imajo proizvajalci cepiv, financiral iz „instrumenta za nujno pomoč“^[2]. Pogodbe, sklenjene med Komisijo in farmacevtskimi družbami, ki zagotavljajo ta postopek, se imenujejo „sporazumi o vnaprejšnjem nakupu“. Komisija usklajuje skupino, vključno s strokovnjaki iz nacionalnih uprav držav članic EU, ki so se o teh vnaprejšnjih cenovnih sporazumih pogajali z ustreznimi farmacevtskimi družbami ^[3].

2. Pritožnik, organizacija civilne družbe, je septembra 2020 Komisiji predložil dve prošnji ^[4] za dostop javnosti do dokumentov. Zahtevala je dostop do (i) vseh vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, sklenjenih s farmacevtskimi družbami, ter (ii) vseh poročil s sestankov in korespondence v zvezi s pogajanji o vnaprejšnjih cenovnih sporazumih s farmacevtskimi družbami, vključno s seznamom teh dokumentov.

3. V zvezi z vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi je Komisija najprej opredelila en dokument, ki spada na področje uporabe pritožnikove zahteve za dostop, in sicer sporazum z družbo AstraZeneca, ki je bil edini sporazum, ki je bil takrat sklenjen. Komisija je novembra 2020 zavrnila dostop do tega sporazuma. Pri tem se je sklicevala na izjeme, določene v pravilih EU o dostopu javnosti do dokumentov ^[5], pri čemer je trdila, da bi razkritje lahko ogrozilo poslovne interese farmacevtske družbe in tekoči postopek javnega naročanja za nakup cepiv.

4. Pritožnik je nato pozval Komisijo, naj pregleda to odločitev (z vložitvijo t. i. potrdilne prošnje), pri čemer je trdil, da prevlada javni interes za razkritje in da bi morala Komisija omogočiti dostop vsaj do delov dokumenta. Natančneje, pritožnik je trdil, da bi morala imeti javnost dostop do pomembnih informacij o pogajanjih o cepivih, ki potekajo v njegovem imenu in vključujejo znaten znesek javnega denarja. Glede na to, da bi tajnost pogajanj lahko spodkopala zaupanje javnosti v EU in cepiva, bi bilo treba objaviti informacije, ki so nedvomno pomembne za javno zdravje, kot so informacije o odgovornosti za škodljive učinke.

5. Komisija je decembra 2020 podaljšala rok za odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika, vendar nato ni odgovorila v podaljšanem roku.

6. Kar zadeva zahtevana poročila s sestankov in korespondenco v zvezi s pogajanji o cepivih, Komisija pritožniku ni odgovorila, kar pomeni implicitno negativno odločitev v skladu s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov ^[6]. Pritožnik je zato vložil potrdilno prošnjo tudi v zvezi s svojo drugo zahtevo za dostop.

7. Ker pritožnik ni prejel odgovora na nobeno od potrdilnih prošenj v predpisanem roku, se je januarja 2021 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

8. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo (i) o tem, da je Komisija zavrnila dostop javnosti do spornih dokumentov, in (ii) o tem, da Komisija pritožnikovih zahtev za dostop ni obravnavala v predpisanem roku.

9. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Komisije na pritožbo in nato pripombe pritožnika v odgovor na odgovor Komisije. Komisija je pritožnika obvestila tudi o napredku pri obravnavi njegovih zahtev za dostop in mu predložila seznam 365 dokumentov, za katere je ugotovila, da spadajo na področje uporabe zahtev.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

10. Komisija je priznala precejšnjo zamudo pri obravnavi pritožnikovih zahtev za dostop. Prejela je več kot 50 prošenj za dostop javnosti do dokumentov, povezanih s pogajanji o cepivih. Poleg tega so pritožnikove zahteve zajemale več kot 300 dokumentov, od katerih so nekateri izvirali od tretjih oseb ali držav članic. Zahteve pritožnika so bile zato še posebej zapletene, saj so vključevale posvetovanje s številnimi deležniki in drugimi interesi. Zaradi občutljivosti zadeve in velike delovne obremenitve, ki jo je povzročila pandemija, služba Komisije ^[7], odgovorna za obravnavo navedenih zahtev, ni mogla odgovoriti v predpisanem roku.

11. Komisija je pri pregledu dokumentov navedla, da mora upoštevati končni cilj pogajanj, in sicer hitro zagotoviti državam članicam vrsto cepiv, kar je v največjem javnem interesu. Vendar je Komisija priznala tudi močno potrebo po preglednosti v pogajalskem procesu in dejala, da se posvetuje z vsemi zadevnimi farmacevtskimi družbami, da bi zagotovila čim širši dostop do vnaprejšnjih cenovnih sporazumov. Doslej je Komisija na svojem spletišču objavila redigirane različice vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, sklenjenih z družbami CureVac ^[8], AstraZeneca ^[9] in Sanofi ^[10]. Upala je, da bo kmalu objavila redigirane različice vseh akreditiranih parlamentarnih pomočnikov. Nato bi odgovorila tudi na vse zahteve za dostop, ki jih je prejela v zvezi z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, vključno s pritožnikom.

12. Poleg tega je Komisija glede na to, da se je druga pritožnikova zahteva za dostop nanašala na veliko število dokumentov in da ocene teh dokumentov ni bilo mogoče dokončati v predpisanem roku, pritožniku predložila seznam 365 dokumentov, ki jih je do zdaj opredelila. Te dokumente je ocenjevala in jih bo postopoma objavila na svojem spletišču, kolikor se ji bo zdelo mogoče, ter o tem ustrezno obvestila pritožnika. Poleg tega je Komisija, kadar meni, da popolno razkritje ni mogoče, proaktivno obljubila, da bo take dokumente sčasoma ponovno ocenila in odstranila redigiranje, če se to ne bo več štelo za potrebno.

13. Pritožnik je na splošno pozdravil odgovor Komisije in priznal pomen preglednosti v zvezi s pogajanji o cepivu. Vendar je pritožnik opozoril na znatno zamudo, do katere je že prišlo, in dejstvo, da Komisija ni predložila okvirne časovne vrstice. Trdila je, da se lahko javni nadzor izvede šele, ko so dokumenti razkriti, in zahtevala, da se to zgodi kmalu.

14. Pritožnik je tudi navedel, da se številne zahteve za dostop, ki jih je prejela Komisija, verjetno nanašajo na iste dokumente. Če bi bila Komisija bolj proaktivna pri zagotavljanju preglednosti pogajanj o cepivih, bi se takim zahtevam vsekakor lahko izognila.

15. Pritožnik je tudi trdil, da odločitev o objavi dokumentov ne bi smela biti odvisna od preferenc zadevnih farmacevtskih družb.

Ocena varuha človekovih pravic

16. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da obstaja velik javni interes za pogajanja o cepivih, ki jih usklajuje Komisija. Kot je že navedla, je razvoj varnih in učinkovitih cepiv sicer v največjem javnem interesu, vendar bodo učinkovita pri doseganju ciljev javnega zdravja le, če bo javnost lahko zaupala, da so cepiva, ki so jim na voljo, dejansko varna in učinkovita.^[11] Zato je izjemno pomembno, da pogajanja s proizvajalci potekajo čim bolj pregledno. Tajnost pogajanj bi lahko povzročila nezaupanje ali špekulacije in spodkopala te cilje.

17. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala potrebo po preglednosti, pa tudi njena prizadevanja za razkritje precejšnje količine informacij. Varuhinja človekovih pravic zlasti pozdravlja dejstvo, da je Komisija zdaj objavila redigirane različice vseh šestih vnaprejšnjih dogovorov o nabavi, ki jih je doslej sklenila.^[12] To jasno kaže, da si Komisija dejansko prizadeva za večjo preglednost pogajanj o cepivih.

18. Varuhinja človekovih pravic je zadovoljna, da si bo Komisija zdaj še naprej prizadevala hitro obravnavati pritožnikove zahteve za dostop in dati na voljo čim več dokumentov, tudi na svojem spletnem mestu. Zato meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom preiskave niso upravičene.

19. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da bi bilo bolje, če bi Komisija dokumente v zvezi s postopkom javnega naročanja cepiv proaktivno razkrila veliko prej v pogajanjih. Vendar je glede na znatno število dokumentov, zajetih v pritožnikovi zahtevi, in dodatno delovno obremenitev, s katero se je soočal ustrezni oddelek v okviru pandemije COVID-19, razumljivo, da Komisija zahtev ni mogla obravnavati v veljavnem roku 15 delovnih dni ^[13]. Varuhinja človekovih pravic zato pozdravlja dejstvo, da je Komisija, namesto da bi zavrnila obravnavo zahteve za dostop ^[14], priznala pomen zagotavljanja preglednosti v zvezi s temi dokumenti in jih je še naprej ocenjevala, da bi javnosti omogočila dostop do čim večjega števila dokumentov, za katere meni, da so mogoči.

20. Čeprav je razumljivo tudi, da se Komisija posvetuje z zadevnimi farmacevtskimi podjetji, jo varuhinja človekovih pravic poziva, naj glede na pomembne javne interese, ki so v igri, in da bi se v prihodnje izognili podobnim situacijam, zagotovi, da bodo zahteve glede preglednosti del tekočih in prihodnjih pogajanj o nakupu cepiv.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Nadaljnje preiskave niso upravičene.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 12. maj 2021

[1] Sporočilo Komisije z dne 17. junija 2020, Strategija EU za cepiva proti COVID-19, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1597339415327&uri=CELEX:52020DC0245.

[2] Instrument za nujno pomoč državam članicam pomaga pri odzivanju na pandemijo koronavirusa s strateškim in usklajenim obravnavanjem potreb na evropski ravni. Več informacij je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/emergency-support-instrument_en.

[3] Za več informacij obiščite: https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/public-health/eu-vaccines-strategy_en.

[4] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

[5] V skladu s členom 4 Uredbe 1049/2001.

[6] V skladu s členom 7(4) Uredbe 1049/2001.

[7] Generalni direktorat Komisije za zdravje in varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: GD SANTE).

[8] Glej https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/curevac_-_redacted_advance_purchase_agreement_0.pdf.

[9] Glej https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/apa_astrazeneca.pdf.

[10] Glej https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/apa_with_sanofi_gsk.pdf.

[11] Glej odločitev evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 1525/2020/MIG, ki je na voljo na:

https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/139507.

[12] Na voljo na naslednji povezavi pod „dokumenti“: https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/coronavirus-response/public-health/eu-vaccines-strategy_en.

[13] Člen 7(1) Uredbe št. 1049/2001. V skladu s členom 7(3) Uredbe 1049/2001 se lahko ta rok enkrat podaljša za nadaljnjih 15 delovnih dni.

[14] Sodišče EU je priznalo, da lahko institucije EU zavrnejo obdelavo prošenj za dostop javnosti do dokumentov, če bi njihova obdelava povzročila pretirano upravno breme, glej na primer sodbo Sodišča z dne 2. oktobra 2014 v zadevi Strack proti Komisiji, C-127/13 P, točka 28: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=158192&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=8094699.