Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je evropska organizacija civilne družbe, ki se ukvarja s pravicami invalidov [1]. Že več let spremlja uporabo sredstev EU v zvezi s spoštovanjem pravic invalidov.

2. Po navedbah pritožnika sta Madžarska in Portugalska v sedanjem obdobju financiranja (2014–2020) uporabili evropske strukturne in investicijske sklade [2] (sklade ESI) za izgradnjo ločenih ustanov za invalide. To naj bi bilo v nasprotju z obveznostmi EU, zlasti v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, da spodbuja pravice invalidov do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost.

3. Pritožnik trdi, da bi si morala Evropska komisija prizadevati, da bi Madžarski in Portugalski preprečila uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za gradnjo takih institucij.

4. Pritožnik je na sestankih in v korespondenci s Komisijo izrazil pomisleke glede posebnih projektov in infrastrukture na Madžarskem in Portugalskem ter zahteval konkretne ukrepe.

5. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s tem, kako se je Komisija odzvala na pomisleke, ki jih je izrazila, se je junija 2019 obrnil na varuhinjo človekovih pravic. Ugotovila je tudi, da Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) še ni odgovoril na dopis, ki ga je 26. aprila 2019 poslal v zvezi z gradnjo stanovanjskih ustanov na Portugalskem.

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako Komisija zagotavlja, da Madžarska in Portugalska uporabljata sklade ESI za ustanove za oskrbo invalidov v skladu s pravnimi obveznostmi, ki izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah, uredbe o skladih ESI ^[3] in Konvencije ZN o pravicah invalidov [4].

7. Med preiskavo se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic sestala s predstavniki Komisije in pregledala spis Komisije o tej zadevi. Komisija je 1. julija 2019 odgovorila na dopis pritožnika z dne 26. aprila 2019 in s tem rešila ta vidik pritožbe.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Pritožnik

8. Pritožnik trdi, da zadevne zmogljivosti na Madžarskem in Portugalskem, ki se financirajo iz skladov ESI, ne podpirajo pravice invalidov do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost [5]. Ker Komisija ni posredovala, da bi to preprečila, neposredno prispeva k nadaljnji „institucionalizaciji“ invalidov, kar je v nasprotju z obveznostmi EU [6].

- V zvezi z Madžarsko

9. Pritožnik trdi, da so madžarski organi odobrili financiranje projektov za gradnjo 189 novih skupinskih domov, od katerih je vsak namenjen največ 12 invalidom in se nahajajo na oddaljenih območjih. To naj bi bilo v očitnem nasprotju z obveznostmi, ki jih imata EU in Madžarska v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, saj so ali bodo številni domovi skupin oddaljeni od skupnosti, na redko poseljenih podeželskih območjih, kjer ni javnih storitev, kjer se skupnosti starajo in prebivalstvo upada. V mnogih primerih bodo skupinski domovi zgrajeni v okviru sedanjih velikih institucij ali v njihovi neposredni bližini. Prebivalci novozgrajenih domov bodo z minibusom prepeljani v tako imenovane „službene centre“, ki bodo v številnih primerih vzpostavljeni na območju nekdanjih velikih institucij ali v nekaterih primerih znotraj njih.

10. Kljub temu Komisija ni sprejela konkretnih ukrepov, da bi preprečila uporabo sredstev EU za te projekte.

11. Pritožnik opozarja tudi na nedavno poročilo ZN [7], v katerem je bilo ugotovljeno, da Madžarska krši člen 19 Konvencije ZN o pravicah invalidov o neodvisnem življenju. Pritožnik trdi, da to dokazuje, da pristop Komisije ni bil uspešen.

- V zvezi s Portugalsko

12. Po navedbah pritožnika je bila na Portugalskem s podporo skladov ESI na Azorskih otokih zgrajena nova stanovanjska ustanova za 16 oseb za mlade in odrasle invalide, ki jim je bilo „začasno ali trajno preprečeno prebivanje v družinskem okolju“. Pritožnik navaja, da osebe, ki živijo v ustanovi na Azorih, nimajo možnosti samostojnega življenja v skupnosti z osebno pomočjo. Portugalska z nadaljnjim vlaganjem v institucionalno oskrbo ravna v nasprotju s priporočili ZN.[8] Pritožnik poudarja, da so ZN leta 2016 Portugalski priporočili, naj sprejme nacionalno strategijo za neodvisno življenje s potrebnimi naložbami. To se do zdaj še ni zgodilo.

13. Pritožnik je izrazil pomisleke glede tega in drugih podobnih projektov ter se sestal s Komisijo, da bi razpravljal o tem vprašanju. Odgovori Komisije niso bili zadovoljivi, pritožnik nadaljuje, saj razkrivajo nerazumevanje obveznosti iz člena 19 Konvencije ZN. Na kratko, samostojno življenje ne more biti organizirano znotraj institucije, je dejal.

– V zvezi z mnenjem pravne službe Komisije

14. Pritožnik izpodbija tudi mnenje pravne službe Komisije, v skladu s katerim se lahko skladi ESI še naprej uporabljajo za institucionalno oskrbo. Pritožnik se je v podporo svojemu stališču skliceval na stališča Odbora ZN za pravice invalidov (odbor ZN [9]).[10] Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija revidirati pravno mnenje.

15. Ker so Komisija in države članice deljeno upravljale sklade ESI, pritožnik meni, da bi morala Komisija že na začetku preveriti projekte, ki prejemajo te sklade, da bi preprečila in odpravila take nepravilnosti. Lahko bi si na primer prizadevala za izterjavo takih sredstev. Skupaj z madžarskimi organi bi morala revidirati zadevne projekte in preprečiti gradnjo institucionalnih objektov. Nazadnje bi morala Komisija začeti postopka za ugotavljanje kršitev proti Madžarski in Portugalski, ker invalidom odrekata pravico do samostojnega življenja in življenja v skupnosti.

Komisija

- V zvezi z Madžarsko

16. Komisija pa navaja, da je v finančnih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020 podprla prehod invalidov z institucionalnega življenja na življenje v skupnosti na Madžarskem. Komisija je poudarila, da bodo posamezniki, ki bodo premeščeni v nove objekte, ki jih financira EU, premeščeni iz veliko večjih stanovanjskih ustanov.  

17. Madžarski organi so v začetku leta 2017 objavili razpis za zbiranje predlogov [11], da bi podprli prehod 23 stanovanjskih ustanov z več kot 50 osebami v nove stanovanjske rešitve z do 12 stanovanji ali hišami. Pri nekaterih projektih v okviru tega razpisa je bila končana gradnja novozgrajenih domov za podprto življenje, posamezniki pa se lahko preselijo. V drugih primerih gradnja še poteka.

18. Strokovni pregled nekaterih projektov, financiranih na Madžarskem, ki je bil Komisiji predložen leta 2019, je potrdil nekatere slabosti, ki jih je ugotovil pritožnik, in določil priporočila za prihodnost.

19. Cilj Komisije je zagotoviti skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, pravico do samostojnega življenja in nadaljevanje procesa deinstitucionalizacije [12] na Madžarskem. Druga faza tega postopka naj bi se izvedla z drugim razpisom za zbiranje predlogov [13], da bi se skupno 27 000 oseb, ki živijo v nastanitvenih ustanovah, preselilo k drugim stanovanjskim rešitvam.

20. Glede na izkušnje, pridobljene v prvi fazi, in ugotovljene pomanjkljivosti je Komisija izrazila pomisleke v zvezi z navedenim razpisom za zbiranje predlogov, zlasti glede stanovanjskega modela in lokacij novih okolij ter zagotavljanja socialnih storitev.

21. Madžarski organi so se strinjali, da bodo ponovno objavili ta poziv, da bi odpravili pomisleke Komisije. Komisija bo to pozorno spremljala.

22. Nazadnje je Komisija na splošno pojasnila, kako spremlja sklade ESI. To vključuje diskrecijske ukrepe spremljanja, kot so zahtevanje strokovnih mnenj, tehnični sestanki in informativni seminarji z ustreznimi organi.

- V zvezi s Portugalsko

23. Komisija je navedla, da je bila zamuda pri odgovoru na pritožnikov dopis z dne 26. aprila 2019 posledica notranjih posvetovanj. Po teh posvetovanjih je Komisija 1. julija 2019 pritožnika obvestila, da sedanji pravni okvir državam članicam ne preprečuje uporabe sredstev EU za rezidenčne ustanove, če ne ovirajo „napredka pri zagotavljanju ureditev za neodvisno življenje in deinstitucionalizacije“[14].

24. Komisija je navedla, da ni prejela uradnih pritožb v zvezi z invalidi, ki živijo v ustanovah, sofinanciranih iz sredstev EU na Portugalskem. Vendar se je sestala s portugalskimi organi in obiskala različne regije na Portugalskem, da bi bolje razumela razmere. Komisija je na teh srečanjih poudarila pomen člena 19 Konvencije ZN o pravicah invalidov in njegovega končnega cilja, tj. neodvisnega življenja in vključenosti v skupnost. Poleg tega je poudaril, da morajo biti vse naložbe, izvedene s sredstvi EU, skladne s Konvencijo.

25. Portugalski organi še niso predložili dovolj informacij, da bi dokazali, da se njihova zavezanost življenju v skupnosti izvaja v skladu z zahtevami Konvencije ZN o pravicah invalidov.

26. Ker trenutno ni mogoče ugotoviti, ali so načrtovane institucije in splošni pristop k deinstitucionalizaciji na Portugalskem v skladu z njenimi obveznostmi iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, se je Komisija odločila, da pošlje strokovnjaka, ki bo analiziral položaj institucij za invalide, podprtih s sredstvi EU na Portugalskem. Strokovno poročilo naj bi bilo predloženo pozneje v letu 2020 [15].

– V zvezi z mnenjem pravne službe

27. Komisija je poudarila, da je namen financiranja EU podpreti prehod z institucionaliziranega na neodvisno življenje v skupnosti. Vendar, kot je bilo pojasnjeno v mnenju pravne službe, uporaba skladov ESI za podporo ustanovam za dolgotrajno bivanje ni prepovedana. Komisija je v vsakem primeru navedla, da ne more sodelovati v nadaljnjih razpravah o tej temi, saj čaka na odločitev Splošnega sodišča v zadevi, ki jo je leta 2019 vložil pritožnik v zvezi s podporo iz skladov ESI institucijam v Bolgariji [16].

28. Komisija se je sklicevala tudi na preglede, ki jih izvaja v različnih obdobjih, ko se izvaja projekt, financiran iz skladov ESI. Navedla je tudi obveznosti držav članic v zvezi z načelom nediskriminacije, vključno s posebnim poudarkom na dostopnosti za invalide med celotno pripravo in izvajanjem projektov [17].

Ocena varuha človekovih pravic

29. Obrati, ki jih pritožnik izpodbija v tej preiskavi, bi lahko bili domovi nekaterih zadevnih posameznikov do konca njihovega življenja. Informacije, ki jih je predložil pritožnik in v skladu s katerimi so nekateri novozgrajeni domovi v lasti nekdanjih institucij, potrjujejo, da je napredek v smeri življenja v skupnosti oviran. Podobno tudi dejstvo, da se nekateri nahajajo na podeželskih, redko poseljenih območjih z majhno razpoložljivostjo javnega prevoza, kaže na to, da so možnosti zadevnih posameznikov, da se vključijo, si zagotovijo zaposlitev in živijo življenje v skupnosti, še manj verjetne.

30.  EU je odobrila Konvencijo ZN, katere določbe so zdaj sestavni del pravnega reda EU [18]. Člen 19 Konvencije ZN določa, da pogodbenice Konvencije „priznavajo enako pravico vseh invalidov do življenja v skupnosti, pri čemer imajo enako izbiro kot drugi, ter sprejmejo učinkovite in ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom olajšajo polno uživanje te pravice ter njihovo polno vključevanje v skupnost in sodelovanje v njej“. Odbor ZN za pravice invalidov je dejal, da nadaljnje naložbe v institucionalno oskrbo ovirajo polno uresničevanje pravice do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost [19].

31. Varuh človekovih pravic se strinja. Izjavo Komisije, da sedanji pravni okvir državam članicam ne preprečuje uporabe sredstev EU za rezidenčne ustanove, če ne ovirajo „napredka pri zagotavljanju ureditev za neodvisno življenje in deinstitucionalizacije“, je težko razumeti. Očitno je, da sredstva EU, porabljena za ohranjanje ali še huje za vzpostavljanje institucij, ne morejo ovirati napredka pri zagotavljanju deinstitucionalizacije.

32. Varuhinja človekovih pravic je že imela priložnost izraziti svoje mnenje o tej zadevi v svoji odločbi v zadevi 417/2018/JN [20]. V tem primeru je varuhinja človekovih pravic Komisijo pozvala, naj: (i) si prizadevajo v največji možni meri upoštevati smernice Odbora ZN za pravice invalidov, da se sredstva EU ne bi smela uporabljati za ohranjanje obstoječih institucij; (ii) preučijo, ali je treba obravnavati pomanjkanje ustrezne pravne podlage za zagotovitev, da je poraba sredstev EU v celoti skladna s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; (iii) spremlja, v kolikšni meri madžarski organi upoštevajo proces deinstitucionalizacije, ki naj bi se začel 1. julija 2018 in končal decembra 2020. Poudariti je treba, da so bila sredstva, obravnavana v navedeni zadevi, uporabljena za prenovo obstoječe institucije in ne, kot v obravnavani zadevi, za izgradnjo novih institucij, kar je še bolj problematično.

33. Komisija je v zvezi s tem primerom sprejela pozitivne ukrepe [21], zlasti v zvezi s predlogom varuhinje človekovih pravic, da se sredstva EU v največji možni meri ne bi smela uporabljati za vzdrževanje institucij in bi jih bilo treba namesto tega uporabiti za podporo deinstitucionalizaciji. Izrazil je tudi večje ambicije za prihodnost in dejal, da so njegovi predlogi za programsko obdobje 2021–2027 dodatno okrepili osredotočenost na prehod z institucionalnih storitev na storitve v skupnosti in družini v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.

34. V zvezi s posebnimi projekti v tem primeru varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija sprejela ukrepe za zagotovitev, da zadevni nacionalni organi izpolnjujejo svoje obveznosti. Komisija je na primer za projekt na Portugalskem izvedla spremljanje na kraju samem. Dejavno je sodelovala z madžarskimi in portugalskimi organi ter naročila strokovna poročila o razmerah v obeh državah članicah.

35. Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni ukrepala prej v zvezi s prvim razpisom za zbiranje predlogov na Madžarskem. V strokovnem poročilu iz decembra 2019 [22] so bili opredeljeni elementi, ki so v nasprotju z zahtevami iz Konvencije ZN, vključno s pomanjkljivostmi v smislu lokacije novih objektov. Odbor ZN je ugotovil tudi kršitve pravice do samostojnega življenja v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov na Madžarskem, tudi pri projektih, ki se financirajo iz skladov ESI [23]. Poleg tega so posebni poročevalci ZN nedavno pisali Komisiji o neustrezni uporabi skladov ESI za vzdrževanje institucionalne oskrbe [24]. Ni jasno, zakaj Komisija ni poskušala začasno ustaviti sredstev, ko so bile ugotovljene težave. [25]

36. Varuhinja človekovih pravic razume, da projekti zdaj dobro napredujejo. Poleg tega se zdi, da je bil glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju tega projekta, drugi razpis za zbiranje predlogov, ki so ga pripravili madžarski organi, začasno ustavljen.

37. Kar zadeva projekte na Portugalskem, strokovno poročilo, v katerem sta analizirani narava in organizacija v vzorcu institucij za invalide, ki prejemajo podporo iz skladov ESI, še ni bilo pripravljeno. Vendar ostaja dejstvo, da je odbor ZN Portugalski že leta 2016 priporočil, naj sprejme nacionalno strategijo za neodvisno življenje [26], posebni poročevalci ZN pa so na Komisijo naslovili pomisleke glede uporabe sredstev EU za obnovo dveh projektov na Portugalskem [27].

38. Varuhinja človekovih pravic verjame, da bo Komisija upoštevala pomisleke, ki so jih izrazili odbor ZN in posebni poročevalci ZN, ter temeljito preučila ugotovitve strokovnih poročil o procesu deinstitucionalizacije na Portugalskem in ukrepala v zvezi z njimi.

39. Čeprav je varuhinja človekovih pravic v tem primeru ugotovila pomanjkljivosti, meni, da je Komisija sprejela ukrepe za odpravo številnih ugotovljenih težav. Zato na tej stopnji nadaljnje preiskave niso upravičene.

40. Kljub temu meni, da je vprašanje deinstitucionalizacije še posebej pomembno, nenazadnje tudi zaradi težav, ki jih je razkrila sedanja kriza zaradi COVID-19. Čeprav se je izkazalo, da je težko zbrati podatke o vplivu pandemije na osebe, ki živijo v ustanovah, raziskave kažejo, da javni organi niso sprejeli zadostnih ukrepov za zaščito teh posameznikov.[28] Med pandemijo je v ustanovah za institucionalno oskrbo v državah članicah umrlo nešteto ljudi.[29] Ljudje, ki živijo v teh ustanovah, so bili diskriminirani v smislu dostopa do zdravljenja in podpore.[30]

41. EU je v prizadevanju, da bi državam članicam pomagala pri reševanju krize, ponovno pregledala pravila, ki urejajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, s čimer je olajšala dostop do njih [31]. Bistveno je, da se ta sredstva uporabijo za zaščito pravic najranljivejših državljanov, zlasti starejših in invalidov.[32] Varuh človekovih pravic namerava zdaj skupaj s člani evropske mreže varuhov človekovih pravic preučiti potrebo po nadaljnjem delu na tem področju.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Čeprav je varuhinja človekovih pravic v tem primeru ugotovila pomanjkljivosti, je Komisija sprejela ukrepe za odpravo številnih ugotovljenih težav. Na tej stopnji nadaljnje preiskave niso upravičene.

Pritožnik in Evropska komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

Varuhinja človekovih pravic za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v tem primeru, predlaga naslednje:

Komisija bi morala že na začetku preveriti projekte, ki prejemajo sredstva iz skladov ESI, da bi preprečila in obravnavala vrsto vprašanj, ki so v tem primeru podrobno opisana. Prizadevati bi si morala za prekinitev financiranja, kadar je to potrebno.

Komisija bi morala ukrepati na podlagi poročil, ki so jih pripravili ustrezni strokovnjaki v primeru Madžarske in Portugalske, ter podrobno opredeliti ukrepe, ki jih namerava sprejeti za obravnavo danih priporočil.

Komisija bi morala varuhinjo človekovih pravic obvestiti o najnovejših dogodkih v zvezi s programskim obdobjem 2021–2027 in o tem, kako namerava okrepiti osredotočenost na prehod z institucionalnih storitev na storitve v skupnosti in družini v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 31. 2020

 

[1] Evropska mreža za neodvisno življenje (ENIL)

[2] Več informacij o evropskih strukturnih in investicijskih skladih: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/funding-opportunities/funding-programmes/overview-funding-programmes/european-structural-and-investment-funds_en

[3] Uredba (EU) št. 1303/2013 o skladih ESI, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32013R1303. 

[4] Konvencija ZN, ki je pravno zavezujoča pogodba, je za Evropsko unijo kot mednarodno organizacijo začela veljati leta 2011: https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html.

[5] Ta pravica je določena v členu 19 Konvencije ZN o pravicah invalidov.

[6] Pritožnik svoje trditve opira na člen 26 Listine EU o temeljnih pravicah o vključevanju invalidov; o členu 19 Konvencije OZN o pravicah invalidov glede pravice invalidov do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost, kot je podrobneje pojasnjeno v splošni pripombi št. 5 odbora OZN; ter členov 4, 6 in 7 Uredbe (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah za evropske strukturne in investicijske sklade. Sklicuje se tudi na sklep o preiskavi na lastno pobudo evropske varuhinje človekovih pravic OI/8/2014/AN: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/59836.

[7] Odbor ZN za pravice invalidov, Preiskava v zvezi z Madžarsko, ki jo je opravil odbor v skladu s členom 6 Izbirnega protokola h Konvenciji, Konvencija ZN o pravicah invalidov/C/HUN/IR/1, 13. september 2019, odstavka 101(f) in 101(g), v katerih je navedeno tudi: „V izgradnjo, prenovo in širitev velikih in malih institucij se še naprej vlagajo javni skladi, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. To odpravlja vire za neodvisno življenje in razvoj dostopnih storitev, ki temeljijo na skupnosti in spodbujajo vključevanje.“

[8] Odbor ZN za pravice invalidov je leta 2016 v sklepnih ugotovitvah o začetnem poročilu za Portugalsko (CRPD/C/PRT/CO/1) Portugalski priporočil, naj „sprejme nacionalno strategijo za neodvisno življenje, vključno s povečanimi naložbami za olajšanje samostojnega življenja v skupnosti in ne v institucijah, ki ureja osebno pomoč [...] vzpostavi podporne storitve v skupnosti za osebe z motnjami v duševnem razvoju in duševnimi motnjami“(odstavek 39) [http://docstore.ohchr.org/SelfServices/FilesHandler.ashx?enc=6QkG1d%2FPPRiCAqhKb7yhsgS19RWfPJldrCFmmb%2B7m2uf3umNkn3cwAWe215iCJux52QJunUJ17zmsxLyafE6KaNlHHACRVshYrXXu%2B7wG5bJ3v3YpugYOL].

[9] Odbor za pravice invalidov je organ neodvisnih strokovnjakov, ki spremlja, kako države pogodbenice izvajajo Konvencijo [https://www.ohchr.org/en/hrbodies/crpd/pages/crpdindex.aspx].

[10] Pritožnik poudarja, da se Odbor ZN v svojem dopisu Komisiji z dne 10. decembra 2018 (priloženem kot priloga k pritožbi) v bistvu ne strinja z razlago obveznosti iz Konvencije ZN s strani pravne službe Komisije in trdi, da mora EU zagotoviti, da skladi ESI ne gredo v institucionalno oskrbo.

[11] EFOP-2.2.2-17

[12] Deinstitucionalizacija je proces premikanja posameznikov iz institucionalnih ustanov k rešitvam, ki temeljijo na skupnosti in omogočajo samostojno življenje.

[13] EFOP-2.2.5-17.

[14] Komisija meni, da ni mogoče izključiti, da se lahko naložbe v ustanove za dolgotrajno bivanje uporabijo za doseganje nekaterih tematskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013 [14], ne da bi pri tem ogrozili splošni cilj iz člena 19 Konvencije ZN o pravicah invalidov. Člen 9 Uredbe št. 1303/2013 se nanaša zlasti na tematski cilj „(9) spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji“[https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32013R1303].

[15] Komisija je seznanjena z drugo strokovno študijo, v kateri se Portugalski priporoča, naj okrepi izvajanje oskrbe v skupnosti ter vzpostavi redne mehanizme spremljanja in neodvisno ocenjevanje vzpostavljenih shem osebne pomoči, da se zagotovi njihova prihodnja trajnost (Študija o neodvisnem življenju in vključevanju v Skupnosti, ki jo je izvedla akademska mreža evropskih strokovnjakov s področja invalidnosti, na voljo na: https://www.disability-europe.net/search?searchphrase=all&start=40).

[16] Zadeva T-613/19, Bruseljski urad ENIL in drugi proti Komisiji [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/GA/TXT/?uri=CELEX:62019TN0613].

[17] Člen 7 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

[18] Sodbi v zadevah HK Danmark proti Dansk almennyttigt Boligselskab in HK Danmark proti Dansk, C-335/11 in C-337/11

Arbejdsgiverforening, sodba z dne 11. aprila 2013, točka 30: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-335/11&language=EN; Sodišče: sodba z dne 18. marca 2014, Z./A Government Department, The Board of Management of a Community School, C-363/12, točka 73: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&num=C-363/12.

[19] Splošna pripomba št. 5, 27. oktober 2017, odstavka 15 in 15(e): https://www.ohchr.org/en/hrbodies/crpd/pages/gc.aspx. Poleg tega Odbor ZN meni, da se sredstva EU ne bi smela uporabljati za ohranjanje obstoječih institucij in da je treba „okrepiti spremljanje uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se zagotovi, da se uporabljajo izključno za razvoj podpornih storitev za invalide v lokalnih skupnostih in ne za obnovo ali širitev institucij“. Odbor je poleg tega priporočil, naj „Evropska unija začasno ustavi, umakne in izterja plačila, če je kršena obveznost spoštovanja temeljnih pravic“[Sklepne ugotovitve o prvotnem poročilu Evropske unije, odstavek 51].

[20] Sklep v zadevi 417/2018/JN o tem, kako je Komisija obravnavala pomisleke glede domnevnih kršitev človekovih pravic v zavodu za socialno varstvo na Madžarskem, ki je prejel sredstva EU: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/119185.

[21] Glej https://www.ombudsman.europa.eu/pdf/en/125982.

[22] Ocena procesa deinstitucionalizacije invalidov na Madžarskem (2017–2019), ki ga financira EU, z dne 18. decembra 2019.

[23] Združeni narodi, Odbor za pravice invalidov, Preiskava v zvezi z Madžarsko, ki jo je opravil odbor v skladu s členom 6 Izbirnega protokola h Konvenciji, CRPD/C/HUN/IR/1, 13. september 2019, odstavka 101(f) in 101(g).

[24] https://spcommreports.ohchr.org/TMResultsBase/DownLoadPublicCommunicationFile?gId=25267

[25] Člen 6 navedene uredbe določa, da so „operacije, ki jih podpirajo skladi ESI, skladne z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom v zvezi z njegovo uporabo“. Člen 7 določa, da „Komisija med pripravo in izvajanjem programov sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje vsakršne diskriminacije na podlagi sek, [...] invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti“. V skladu s členom 63(8) navedene uredbe „Komisija [...] (b) iz financiranja Unije izključi odhodke, katerih izplačila so bila izvedena v nasprotju z veljavnim pravom; (c) prekine roke za plačila ali začasno ustavi plačila, kadar je to določeno v pravilih za posamezni sektor. Komisija v celoti ali delno prekine roke plačil za začasno ustavitev plačil, potem ko je država članica predstavila svoje opažanje in takoj ko je sprejela vse potrebne ukrepe [...].“

[26] Glej opombo 8 zgoraj.

[27] https://spcommreports.ohchr.org/TMResultsBase/DownLoadPublicCommunicationFile?gId=25267. Projekta na Portugalskem, navedena v dopisu, sta naslednja: (i) ALT20‐06‐4842‐FEDER‐000157 in (ii) ALT20‐06‐4842‐FEDER‐000087.

[28] https://www.covid-drm.org

[29] Glej na primer https://www.euronews.com/2020/05/08/the-deadly-impact-of-covid-19-on-europe-s-care-home; https://www.brusselstimes.com/all-news/belgium-all-news/105848/skoraj polovica-belgij-koronavirus-smrti-so negovalci-domači rezidenti/

[30] Poroča tudi pritožnik, https://enil.eu/news/urgent-appeal-requesting-access-to-medical-care-in-romania/.

[31] https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2020/04/22/covid-19-more-flexibility-for-deploying-eu-budget-money/

[32] Glej https://www.irishtimes.com/opinion/nursing-homes-must-be-made-a-thing-of-the-past-1.4257422.