- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Odločitev v zadevi OI/2/2020/NH o zavrnitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam, da javnosti odobri dostop do dokumentov, povezanih s preiskavo morebitnih povezav med družbo Japan Tobacco International (JTI) in družinskim članom sirskega predsednika
Odločba
Primer OI/2/2020/NH - Preiskava uvedena dne Petek | 06 marec 2020 - Odločba z dne Sreda | 29 julij 2020 - Zadevna institucija ali organ Evropski urad za boj proti prevaram ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Francija
Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) obravnaval zahtevo novinarja za dostop javnosti do dokumentov o preiskavi urada OLAF v zvezi s proizvajalcem tobačnih izdelkov in njegovimi morebitnimi povezavami z družinskim članom sirskega predsednika.
Urad OLAF se je skliceval na splošno domnevo, da bi dostop javnosti do zahtevanih dokumentov še posebej škodil njegovi zmožnosti, da izpolni svojo nalogo boja proti goljufijam v javnem interesu. OLAF je zato brez posamične presoje vsakega dokumenta ugotovil, da dostopa do dokumentov ni mogoče odobriti.
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je urad OLAF pravilno uporabljal pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu končnega poročila urada OLAF v tej zadevi ugotovila, da je bil za pritožnikovo zahtevo pomemben samo en kratek oddelek.
Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da urad OLAF ni ravnal nepravilno. Kljub temu je uradu OLAF predlagala, naj oceni ustrezni oddelek poročila in razmisli o odobritvi dostopa javnosti do njega.
Ozadje pritožbe
1. Pritožnik [1] je novinar, ki dela za platformo za preiskovalno poročanje. Oktobra 2019 je pri Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF) vložila zahtevo za dostop javnosti do dokumentov [2]. Urad OLAF je pozvala, naj razkrije vse dokumente in korespondenco, povezane s preiskavo povezav med proizvajalcem tobačnih izdelkov Japan Tobacco International (JTI) in družinskim članom sirskega predsednika.
2. OLAF je zavrnil razkritje zahtevanih dokumentov. Urad OLAF je trdil, da za dokumente velja splošna domneva nerazkritja, ki jo priznava sodna praksa EU [3], v skladu s katero bi razkritje dokumentov, povezanih s preiskavami urada OLAF, bistveno ogrozilo cilje njegovih preiskovalnih dejavnosti in njegov postopek odločanja. OLAF je menil, da pritožnik ni predložil nobenih jasnih elementov, ki bi kazali na obstoj prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval razkritje.
3. Pritožnik je zavrnitev urada OLAF izpodbijal s potrdilno prošnjo.[4] Trdila je, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje, zlasti ker so podobne preiskave pokazale, da tobačna podjetja podkupujejo organe in izkoriščajo vojna območja za prodajo svojih izdelkov.
4. OLAF je ohranil svojo odločitev, da zavrne dostop do dokumentov. Navedla je, da pritožnik ni dokazal obstoja prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov, in trdila, da bi razkritje oslabilo varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij ter varstvo zasebnosti in osebnih podatkov.[5] Razkritje dokumentov bi prav tako pomenilo tveganje za domnevo nedolžnosti preiskovanih oseb. OLAF je dodal, da ni bilo mogoče odobriti delnega dostopa do dokumentov, saj za vse informacije v njih velja splošna domneva nerazkritja, potrjena s sodno prakso EU.
5. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z zavrnitvijo urada OLAF, da razkrije dokumente, se je januarja 2020 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.
Preiskava
6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi z odločitvijo urada OLAF, da zavrne dostop javnosti do zahtevanih dokumentov.
7. Ob upoštevanju splošne domneve, da se javnosti ne bi smel odobriti dostop do preiskovalnega spisa urada OLAF, je varuhinja človekovih pravic najprej od urada OLAF zahtevala, naj ji predloži končno poročilo o svoji preiskavi. Varuhinja človekovih pravic je uradu OLAF dala tudi možnost, da predloži dodatne pripombe v zvezi s pritožbo (poleg obrazložitve, ki je bila pritožniku že podana). Varuhinja človekovih pravic od urada OLAF ni prejela nobenih nadaljnjih pripomb.
Ocena varuha človekovih pravic
8. Praviloma morajo institucije EU ob prejemu prošnje za dostop javnosti do dokumentov oceniti vsak dokument posebej, da ugotovijo, ali se lahko (v celoti ali delno) objavi. Ta ocena mora biti konkretna in individualna ter se nanašati na vsebino vsakega dokumenta [6].
9. V tej zadevi se je urad OLAF skliceval na splošno domnevo, da bi dostop javnosti do zahtevanih dokumentov še posebej škodil njegovi zmožnosti, da izpolni svojo nalogo boja proti goljufijam v javnem interesu. OLAF je zato brez posamične presoje vsakega dokumenta ugotovil, da dostopa do dokumentov ni mogoče odobriti.
10. Sodišča EU so ugotovila, da se lahko splošna domneva nerazkritja uporablja za dokumente, povezane s preiskavami urada OLAF. Splošna domneva nerazkritja uradu OLAF omogoča, da zavrne dostop, ne da bi moral posamično oceniti dokumente in ne da bi moral preučiti, ali bi bilo mogoče odobriti delni dostop do enega ali več dokumentov [7]. Splošna domneva se uporablja za celoten spis preiskave urada OLAF, sodišča EU pa so potrdila, da se uporablja tako med preiskavo kot po njenem zaključku. Sodišča so tudi ugotovila, da zaščita preiskav urada OLAF zajema tudi njihovo nadaljnje ukrepanje, če se to izvede v razumnem roku.[8] Tako imajo ustrezni organi EU ali nacionalni organi dovolj časa za odločitev o morebitnih ukrepih, ki jih bodo sprejeli na podlagi priporočil urada OLAF.
11. Varuhinja človekovih pravic se zaveda praktičnih koristi uporabe te domneve o nerazkritju, za katero je Sodišče priznalo, da omogoča določeno sorazmernost pri obravnavi zahtev institucij za dostop javnosti do dokumentov. Hkrati je uporaba domneve nerazkritja možnost in ne obveznost kot taka.
12. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je za pomoč pri ugotavljanju, ali je urad OLAF v tem primeru pravilno uporabil splošno domnevo, primerno, da se za namene te preiskave pregleda končno poročilo urada OLAF [9] o preiskavi. Končno poročilo je z dne 24. aprila 2015. Iz branja poročila, ki je dolgo 22 strani, je razvidno, da je za predmet pritožnikove zahteve pomemben le en kratek del na strani 7, in sicer morebitne povezave med JTI in Sirijo. Celotna datoteka vsebuje na tisoče dokumentov.
13. Varuhinja človekovih pravic zato priznava, da je bilo razumno, da je urad OLAF v tej zadevi za celoten preiskovalni spis uporabil splošno domnevo nerazkritja.
14. Sodišča EU so potrdila, da se lahko splošna domneva nerazkritja, ki se uporablja za spise urada OLAF, ovrže, če prevlada javni interes za razkritje.[10] V tem primeru varuh človekovih pravic meni, da prevlada javni interes, da lahko urad OLAF izpolni svoje poslanstvo. Preiskava torej ni razkrila nepravilnosti urada OLAF pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov.
15. Varuhinja človekovih pravic meni, da čeprav v tem primeru ni pravne obveznosti razkritja izvlečkov poročila urada OLAF, še vedno obstaja velik javni interes za seznanjenost s preiskovalnimi ukrepi, sprejetimi v zvezi s proizvajalci tobačnih izdelkov in vojnim območjem.
16. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je bilo končno poročilo pripravljeno leta 2015, ustrezni oddelek pa temelji na informacijah, zbranih pred nekaj leti. Poleg tega je Komisija nekatere informacije o tej temi že objavila v odgovoru na parlamentarno vprašanje iz leta 2013 [11].
17. Zato varuhinja človekovih pravic predlaga, naj urad OLAF opravi individualno oceno ustreznega oddelka v poročilu, da bi ugotovil, ali se lahko odobri vsaj delni dostop.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:
Preiskava ni razkrila nepravilnosti urada OLAF pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov.
Pritožnik in urad OLAF bosta obveščena o tej odločitvi.
Predlogi za izboljšanje
Čeprav je urad OLAF pravilno uporabil splošno domnevo o nerazkritju, predvideno v pravu EU, varuhinja človekovih pravic predlaga, da v tem primeru urad OLAF opravi individualno oceno ustreznega oddelka poročila, da bi ugotovil, ali se lahko odobri vsaj delni dostop.
Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic
Strasbourg, 29. julija 2020
[1] Čeprav pritožnik ni državljan EU niti ne prebiva v državi članici EU, se je varuhinja človekovih pravic zaradi pomembnosti zadeve odločila, da bo to pritožbo preučila na lastno pobudo.
[2] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.
[3] Sodba Splošnega sodišča z dne 26. aprila 2016, Strack/Komisija, T-221/08, točka 162.
[4] Ta možnost je določena v členu 7(4) Uredbe št. 1049/2001.
[5] Ta izjema je določena v členu 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.
[6] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 13. aprila 2005, Verein für Konsumenteninformation proti Komisiji, T-2/03, točka 69 in naslednje.
[7] Glej sodbo Strack, navedeno v opombi 3, točka 168.
[8] Sodba Splošnega sodišča z dne 26. maja 2016, IMG/Komisija, T‑110/15, točka 35.
[9] OLAF je zahteval, da varuh človekovih pravic ta dokument obravnava kot zaupen.
[10] Glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 14. novembra 2013 v združenih zadevah LPN in Finska proti Komisiji, C-514/11 P in C-605/11 P, točka 93.
[11] Glej odgovor Komisije z dne 30. septembra 2013 na parlamentarno vprašanje E-007681-13: https://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2013-007681&language=EN