Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, prevajalec v slovenski jezik v GD za prevajanje, se je udeležil javnega natečaja EPSO/AD/187/10. Namen tega natečaja je bil sestaviti rezervni seznam za zaposlitev prevajalcev, katerih glavni jezik je slovenščina. Uspešno je opravil pristopne teste in bil povabljen k sodelovanju pri testih v ocenjevalnem centru.

2. Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: EPSO) je 27. aprila 2011 pritožnika obvestil, da pri vajah v ocenjevalnem centru ni dosegel zahtevanega najmanjšega števila točk. Zato EPSO njegovega imena ni mogel uvrstiti na rezervni seznam uspešnih kandidatov navedenega natečaja.

3. Pritožnik je 25. julija 2011 vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov v obliki pritožbe zoper zgoraj navedeno odločitev urada EPSO. Pritožnik je poudaril, da morajo kandidati odgovoriti na podobna vprašanja pri testih v ocenjevalnem centru. Zato so kandidati, ki so opravljali teste v ocenjevalnem centru po prvem dnevu natečaja, lahko poznali vprašanja, zastavljena med testi prvi dan. Po mnenju pritožnika je šlo za kršitev načela enakega obravnavanja kandidatov.

4. EPSO je 7. decembra 2011 pritožbo pritožnika zavrnil. Zato se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

5. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic predložil naslednjo trditev in trditev.

Trditev

EPSO je kršil načelo enakega obravnavanja kandidatov na javnem natečaju EPSO/AD/187/10.

Zahtevek

Urad EPSO bi moral kandidatom, ki so prvi dan natečaja opravljali ocenjevalne teste in niso uspešno opravili testa splošnih kompetenc, omogočiti ponovno opravljanje testa.

Preiskava

6. Varuh človekovih pravic je 20. januarja 2012 začel preiskavo pritožbe in pritožnika pozval, naj pojasni nekatere vidike njegovega primera.

7. Pritožnik je na zgoraj navedeno zahtevo za pojasnila odgovoril 31. januarja in 6. februarja 2012.

8. Varuh človekovih pravic je 24. februarja 2012 urad EPSO zaprosil, naj predloži mnenje o pritožnikovi trditvi in zahtevku.

9. EPSO je 29. maja 2012 poslal svoje mnenje, ki je bilo posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik je to storil 25. julija 2012. Pritožnik je v svojih pripombah dodatno pojasnil svojo trditev in navedel, da bi moral EPSO trem kandidatom iz oddelka za slovenski jezik GD Komisije za prevajanje ali vsaj dvema od njih, ki sta teste v ocenjevalnem centru opravljala prvi dan natečaja in jih nista opravljala, dovoliti, da jih ponovno opravljajo. Varuh človekovih pravic bo to trditev obravnaval v nadaljevanju v zvezi s pritožnikovo trditvijo. Poleg tega je pritožnik v svojih pripombah predložil novo trditev, da je bil odgovor urada EPSO z dne 26. aprila 2012 na pritožnikovo novo zahtevo z dne 1. aprila 2012 napačen. Kot je EPSO pravilno poudaril v odgovoru z dne 26. aprila, je ta nova zahteva nedopustna, ker pritožnik ni spoštoval roka iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Iz tega sledi, da pritožnik ni izpolnil zahteve iz člena 2(8) Statuta varuha človekovih pravic[1], zato je ta nova trditev nedopustna.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevna kršitev načela enakega obravnavanja kandidatov in s tem povezan zahtevek

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

10. Pritožnik je v podporo svoji trditvi trdil, da so slovenski kandidati iz GD Komisije za prevajanje, ki so opravljali teste v ocenjevalnem centru po prvem dnevu natečaja, vnaprej poznali vprašanja v testih, namenjenih ocenjevanju splošnih kompetenc. To jim je dalo prednost v primerjavi z ostalimi kandidati.

11. EPSO je v svojem mnenju podal pojasnila o naravi testov v ocenjevalnem centru ter podrobnosti o (a) vrstah vprašanj, ki se uporabljajo pri testih in so namenjena ocenjevanju splošnih kompetenc, in (b) merilih, ki se uporabljajo za ocenjevanje kandidatov.

12. EPSO je pojasnil, da metoda ocenjevalnega centra vključuje ocenjevanje vedenja s standardiziranim pristopom, ki temelji na igranju vlog, ki ga izvajajo člani natečajne komisije. Upoštevajo vnaprej določen okvir kompetenc ter uporabljajo skupne metode označevanja in odločanja. Testi so zasnovani tako, da odražajo razmere, podobne tistim, ki se lahko pojavijo pri delu v institucijah EU.

13. Ocenjene kompetence so opredeljene kot kombinacija spretnosti, znanja in osebnih sposobnosti, ki jih je mogoče prepoznati z opaznim vedenjem. Vsaka kompetenca se ocenjuje na podlagi vedenjskih kazalnikov, imenovanih "referenčne točke". Referenčne točke označujejo vedenje, ki kaže na prisotnost spretnosti. Za vsako kompetenco je na voljo pet referenčnih točk. Preverjanje vedenja vključuje vsebino izjav kandidatov ter njihovo verbalno in neverbalno vedenje. To za vsak preizkus opravita dva člana natečajne komisije. Vsaka kompetenca je označena z lestvico desetih točk za vsako referenčno točko. Vsaka kompetenca se oceni v dveh različnih vajah. Rezultate teh vaj za to kompetenco nato združimo, da dobimo končni rezultat.

14. Urad EPSO je nadalje ugotovil, da se v ocenjevalnem centru splošne kompetence kandidatov ocenjujejo s tremi testi, in sicer: (a) strukturiran razgovor; (b) skupinska vaja; in (c) ustno predstavitev.

15. Strukturirani razgovor je individualni razgovor vsakega kandidata z izbirno komisijo. Njegov namen je zbrati ustrezne informacije o kompetencah prosilca, zlasti o njegovih preteklih izkušnjah. Namen te vaje, ki traja približno 50 minut, je oceniti naslednje splošne kompetence: učenje in razvoj; zagotavljanje kakovosti in rezultatov; odpornost; sodelovanje z drugimi; vodstvene sposobnosti; in komunikacijo. Vprašanja se nanašajo na konkretne primere preteklih izkušenj kandidata, v katerih je pokazal zgoraj navedene kompetence. Na začetku razgovora kandidat predstavi svojo izobrazbo in delovne izkušnje, da bi natečajna komisija lahko razumela primere.

16. Skupinska vaja je vaja igranja vlog, v kateri se kandidati po tem, ko so se seznanili s svojimi informacijami o fiktivnem problemu, pridružijo drugim kandidatom, da skupaj preučijo vprašanje in sprejmejo sklep/kolektivno odločitev. Med skupinsko razpravo tožeče stranke opazujejo člani natečajne komisije, ki v razpravi ne sodelujejo. Namen te vaje, ki traja približno 55 minut, je oceniti naslednje splošne kompetence: analiza in reševanje problemov; učenje in razvoj;  določanje prednostnih nalog in organizacija; sodelovanje z drugimi; in vodstvene sposobnosti.

17. Ustna predstavitev je individualna vaja analize in predstavitve, v kateri mora kandidat pripraviti predlog v zvezi s fiktivnim problemom, povezanim z delom. Po analizi predloženih dokumentov vsak kandidat predstavi svoje zamisli o tem vprašanju. Natečajna komisija nato postavi vprašanja o predstavitvi. Namen te vaje, ki traja približno 50 minut, je oceniti naslednje splošne kompetence: analiza in reševanje problemov; sporočanje; zagotavljanje kakovosti in rezultatov; prednostno razvrščanje; in odpornost.

18. Urad EPSO je v odgovoru na posebno vprašanje varuha človekovih pravic v uvodnem dopisu, zakaj je menil, da predhodno poznavanje vprašanj, če je dejansko obstajalo, ni bilo pomembno za izid natečaja in ni kršilo načela enakega obravnavanja kandidatov, najprej navedel, da je natečaj ocenjevanje, pri katerem mora natečajna komisija opraviti primerjalno oceno kandidatov. Zato morajo biti predmeti testov podobni. Poleg tega se pri testih za ocenjevanje splošnih kompetenc ne ocenjujejo kandidatovo znanje, temveč njegove kompetence, sposobnosti in osebne sposobnosti. To pomeni, da ni pravilne vnaprej določene rešitve in/ali odgovora na vprašanja, ki jih lahko pripravijo kandidati, ki vprašanja poznajo vnaprej.

19. Cilj strukturiranega razgovora je zlasti oceniti kompetence kandidatov na podlagi njihovih izkušenj v situacijah, s katerimi so se srečevali v preteklosti. Ker je osebna zgodovina vsakega kandidata drugačna, dejstvo, da so vprašanja lahko podobna ali enaka, ne vpliva na kakovost njihovega dela. Poleg tega so vprašanja prilagojena posamezniku, da se odkrijejo morebitne nedoslednosti v izjavah kandidatov.

20. V zvezi s skupinsko vajo in ustno predstavitvijo se od kandidatov zahteva, da obravnavajo fiktivne težave in pri tem uporabijo samo informacije iz spisa, predloženega na dan preizkusa. Poleg tega je datoteka obsežna. Iz tega sledi, da ima lahko predhodno poznavanje predmeta le zanemarljiv vpliv na preizkus. Eden od razlogov za to je, da testi ocenjujejo vedenje in ne znanja. Drugi razlog za to je količina in kompleksnost informacij. Poleg tega vsak test vsebuje nekatere elemente, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej, zlasti interakcije z drugimi kandidati in personalizirana vprašanja.

21. Kljub temu se za „izključitev“ možnosti učinkovite izmenjave informacij med kandidati za skupinsko vajo in ustno predstavitev uporablja osem različnih tem. To prakso, ki se uporablja za zagotavljanje enakega obravnavanja, so priporočile znanstvene študije[2]. EPSO je izvedel tudi statistične analize, ki kažejo, da v izpitnem obdobju ni učnega učinka, ker so si kandidati izmenjevali informacije. Rezultati kandidatov so v celotnem izpitnem obdobju stabilni[3].

22. EPSO je sklenil, da pritožnikove trditve o neenaki obravnavi ni mogoče sprejeti.

23. Pritožnik je v svojih pripombah najprej poudaril, da se je njegova pritožba izključno in jasno nanašala na 11 kandidatov iz slovenskega jezikovnega oddelka GD za prevajanje Komisije, ki so sodelovali na testih v ocenjevalnem centru za natečaj EPSO/AD/187/10. Žal ta skupina v mnenju urada EPSO ni bila omenjena, saj se je vedno sklicevala na „vse kandidate“.

24. Drugič, pritožnik je ponovil, da imajo kandidati jasno prednost, če vnaprej poznajo položaj, v katerem se bodo znašli. Če so kandidati obveščeni o vsebini preizkusov, natečajna komisija ne more pridobiti objektivnih informacij. Dejansko lahko kandidati pripravijo vedenje, ki ga bodo sprejeli. Zlasti če so informacije, ki jih je treba obravnavati, obsežne, kot je v svojem mnenju poudaril urad EPSO, je koristno predhodno poznati teme in vprašanja. Na usposobljenost kandidatov vpliva njihovo znanje, ki se po pripravi še izboljša.

25. Poleg tega kandidati v zvezi s skupinsko vajo in ustno predstavitvijo neizogibno uporabijo svoje znanje in vse svoje kompetence, kljub navodilom, naj delajo le na podlagi informacij iz predloženih dokumentov. Pritožnik je poudaril, da se lahko pripravi tudi verbalno in neverbalno vedenje, če kandidati vnaprej poznajo vprašanja. Poleg tega lahko kandidat, ki mora govoriti o svojih osebnih izkušnjah, če pozna vprašanja, izbere dele, ki se natečajni komisiji zdijo zanimivejši. Pritožnik je tudi poudaril, da natečajna komisija v nasprotju s trditvami urada EPSO ne more odkriti nedoslednosti v izjavah kandidatov.

26. Dejstvo, da je na rezultate natečaja vplivalo predhodno poznavanje vprašanj, ki so jih imeli nekateri kandidati, dokazuje dejstvo, da je 66 % od 11 kandidatov iz zgoraj navedenega jezikovnega oddelka, ki niso uspešno opravili testov za ocenjevanje splošnih kompetenc, te teste opravljalo prvi dan natečaja. Poleg tega kandidati, ki vnaprej poznajo vprašanja, doživljajo tudi manj psihološkega stresa. Prav tako imajo več zaupanja, saj vedo, kaj natečajna komisija od njih zahteva in pričakuje. Kandidati iz zgoraj navedenega jezikovnega oddelka, ki so opravljali teste v ocenjevalnem centru po prvem dnevu natečaja, so od svojih kolegov, ki so že opravljali teste, prejeli „celotno poročilo o testih, vključno z vprašanji, ki jih je postavila natečajna komisija“.

27. V teh okoliščinah EPSO ne more trditi, da predhodno poznavanje vprašanj ni bilo pomembno za izid natečaja.

28. Poleg tega se je EPSO zavedal, da se kandidati iz oddelka za slovenski jezik pri GD Komisije za prevajanje med seboj poznajo, zato bi moral sprejeti nekatere ukrepe, kot je večja raznolikost predmeta testov. Čeprav je urad EPSO navedel, da se uporablja osem različnih tem, ni pojasnil, koliko jih je uporabil za kandidate iz zgoraj navedenega jezikovnega oddelka. Pritožnik je prepričan, da je 90 % teh kandidatov imelo enak predmet za skupinsko vajo.

29. Pritožnik navaja, da statistične analize urada EPSO, ki kažejo, da izmenjava informacij med kandidati v izpitnem obdobju nima učnega učinka, niso pomembne. V zvezi s tem je poudaril, da statistične analize niso bile opravljene za skupino zaposlenih, ki so delali v istem kraju in so si izmenjali informacije. Pritožnik je nadalje vztrajal, da bi bilo treba kljub podobnim vprašanjem kandidatom preprečiti izmenjavo informacij.

Ocena varuha človekovih pravic

30. Glavno sporno vprašanje je, ali je predhodno poznavanje vprašanj vplivalo na izid zadevnega natečaja in kršilo načelo enakega obravnavanja kandidatov. Varuh v zvezi s tem ugotavlja, da EPSO ni izpodbijal pritožnikove trditve, da so bili nekateri kandidati (kot so kandidati iz oddelka za slovenski jezik GD za prevajanje pri Komisiji, ki so sodelovali na natečaju) morda predhodno seznanjeni vsaj z nekaterimi vprašanji testov v ocenjevalnem centru. Urad EPSO je trdil, da to znanje ne more vplivati na uspešnost posameznika zaradi posebne narave ocenjevalnih testov.

31. Varuhinja človekovih pravic se na podlagi temeljite razlage, ki jo je v mnenju podal urad EPSO, strinja z uradom EPSO iz naslednjih razlogov.

32. Varuhinja človekovih pravic razume, da se v ocenjevalnem centru izvajajo tri vrste vaj. Glede na naravo tega razgovora, ki temelji na življenjepisih kandidatov in njihovem ozadju ter se osredotoča nanje, je razumno domnevati, da bodo vprašanja „osebna in prilagojena“ osebnemu in poklicnemu ozadju vsakega kandidata. Zato je predhodno razširjanje vprašanj nepomembno, saj so vedno "prilagojena", da ustrezajo posebnemu profilu in/ali ozadju vsakega kandidata. Kot je EPSO pravilno poudaril, ker je osebna zgodovina vsakega kandidata drugačna, dejstvo, da so postavljena vprašanja podobna ali enaka, zelo omejeno (ali celo nepomembno) vpliva na kakovost njihovega dela.

33. Kar zadeva skupinsko vajo, je pritožnik trdil, da so nekateri kandidati to temo poznali že prej (glej točko 28 zgoraj). Zdi se, da je pri tej vaji uspešnost vsakega kandidata močno odvisna od odzivov drugih kandidatov, ki jih je, razumno domnevati, težko ali celo nemogoče napovedati.

34. V zvezi z ustno predstavitvijo varuh človekovih pravic meni, da je težko napovedati, katera vprašanja bo sprožila ustna predstavitev kandidata.

35. Poleg tega predmeti v skupinski vaji in ustni predstavitvi temeljijo na dokumentih, ki jih kandidati prejmejo na dan izpita. Varuhinja človekovih pravic težko verjame, da bi se ti dokumenti lahko v celoti razširjali zunaj ocenjevalnega centra. Zaveda se tudi, da je ocenjevanje kandidatov omejeno na način, kako obravnavajo temo in pristopijo k njej, ob upoštevanju predloženih dokumentov. Na splošno je poudarek na ocenjevanju osebnih spretnosti in vedenja kandidatov, ne pa na njihovem znanju.

36. Nazadnje, po mnenju urada EPSO se za te teste hkrati uporablja več različnih tem.

37. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic meni, da predhodno poznavanje vprašanj pri testih kompetenc, bodisi zato, ker so bile te informacije posredovane vnaprej, bodisi preprosto zato, ker je bil kandidat seznanjen s tem vprašanjem (npr. zaradi svojih poklicnih izkušenj), ni imelo odločilne vloge pri končnih rezultatih kandidatov in je imelo precej zanemarljiv vpliv na teste.

38. Varuh človekovih pravic je kljub temu seznanjen s pritožnikovo trditvijo, da so nekateri njegovi kolegi od kolegov, ki so teste opravljali prvi dan natečaja, prejeli celotno poročilo o testih v ocenjevalnem centru. V zvezi s tem se varuh človekovih pravic strinja, da bi se lahko kandidati bolje pripravili, če bi vedeli več podrobnosti o organizaciji testov in vrstah vprašanj, ki bi se lahko zastavila. Enaka ugotovitev pa bi lahko veljala za kandidate, ki se na primer odločijo za udeležbo na zasebnih tečajih usposabljanja, da bi se seznanili s testi v ocenjevalnem centru.

39. Varuh človekovih pravic se nadalje strinja s pritožnikom, da bi predhodno poznavanje vprašanj in/ali podrobnosti v zvezi z organizacijo testov lahko "obveščene" kandidate postavilo v manj stresno situacijo. Vendar je to subjektivni dejavnik, njegov vpliv na uspešnost vsakega kandidata pa je še vedno težko določiti. Vsekakor je prostovoljna izmenjava informacij med kandidati posledica osebne izbire kandidatov in je ni mogoče pripisati uradu EPSO.

40. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da izmenjava informacij med kandidati na podlagi njihovih odgovorov na vprašanja ne more jasno vplivati na rezultate testov v ocenjevalnem centru. Zato tistih, ki opravljajo teste v ocenjevalnem centru prvi dan, in tistih, ki opravljajo te teste naslednji dan, ni mogoče obravnavati neenako, saj imajo med testi v ocenjevalnem centru vse enake možnosti za uspeh[4]. EPSO tako ni kršil načela enakega obravnavanja. Glede na to, da bi bilo treba pritožnikovo trditev v tej zadevi zavrniti, varuh človekovih pravic ugotavlja, da bi bilo treba zavrniti tudi njegovo trditev.

41. Kljub temu želi varuhinja človekovih pravic z uradom EPSO deliti naslednji razmislek. Poleg zagotavljanja popolnega spoštovanja načela enakosti med kandidati, ki sodelujejo pri testih v ocenjevalnem centru, bi lahko urad EPSO razmislil o sprejetju nekaterih praktičnih ukrepov, s katerimi bi preprečil ustvarjanje vtisa, da imajo nekateri kandidati prednost, ker imajo več informacij o vsebini testov v ocenjevalnem centru kot drugi kandidati. V primerih, ko lahko urad EPSO predvidi, da bo določeno število kandidatov, ki so sodelavci in/ali se med seboj poznajo, izmenjalo informacije o testih, bi lahko te kandidate, če je to mogoče, povabil na opravljanje testov istega dne.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Ni bilo primerov nepravilnosti.

Pritožnik in urad EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

Dodatna opomba

Urad EPSO bi lahko razmislil o sprejetju nekaterih praktičnih ukrepov, da ne bi ustvaril vtisa, da imajo nekateri kandidati prednost, ker imajo več informacij o vsebini testov v ocenjevalnem centru kot drugi kandidati. Kadarlahkourad EPSO predvidi, da bo določeno število kandidatov, ki so sodelavci in/ali se med seboj poznajo, izmenjalo informacije o testih, bi lahko te kandidate, če je to mogoče, povabil na opravljanje testov istega dne.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 17. decembra 2012

---

[1] Člen 2(8) statuta varuha človekovih pravic se glasi: "Pri varuhu človekovih pravic se ni mogoče pritožiti v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami in organi Skupnosti ter njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, razen če je zadevna oseba izkoristila vse možnosti za vložitev notranjih upravnih zahtev in pritožb, zlasti postopke iz člena 90(1) in (2) Kadrovskih predpisov, in so se iztekli roki za odgovore organa, na katerega je bila pritožba naslovljena."

[2] Urad EPSO je predložil primere takih znanstvenih študij.

[3] Urad EPSO se je skliceval na rezultate statistične analize, ki je bila v zvezi s tem opravljena za splošni natečaj AD leta 2011 (v katerem je sodelovalo 840 kandidatov).

[4] V zvezi s tem opozarja na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero je načelo enakega obravnavanja kršeno, kadar se dve kategoriji oseb, katerih pravne in dejanske okoliščine ne kažejo bistvenih razlik, obravnavata različno; Zadeva T-211/95, Petit-Laurent proti Komisiji, RecFP 1997, str. I-A-21 in II-57, točka 56.