FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Odločitev v zadevi 2204/2018/TE o tem, kako je Evropska komisija obravnavala pripombe, predložene v okviru postopka uradnega obveščanja, vzpostavljenega z direktivo EU o preglednosti enotnega trga

Evropska komisija upravlja javno dostopno podatkovno zbirko, ki zainteresirane strani obvešča o nacionalnih tehničnih predpisih, ki so jih države članice EU sporočile Komisiji pred njihovim sprejetjem. Podatkovna zbirka zainteresiranim stranem omogoča tudi, da predložijo pripombe na predlagane nacionalne tehnične predpise.

Pritožnik je mednarodno tehnično združenje za proizvodnjo in shranjevanje električne energije in toplote. Predložila je pripombe na predlagana tehnična pravila, ki jih je Nemčija nameravala uvesti.

Ker so nemški organi od Komisije zahtevali, naj ohrani zaupnost informacij o ukrepih, so bile prek javne podatkovne zbirke dostopne le omejene informacije o teh ukrepih. Pritožnik je to izpodbijal. Pritožnik je bil zaskrbljen tudi glede tega, kako je Komisija obravnavala njegove pripombe, saj po predložitvi pripomb od Komisije ni prejel vsebinskega odgovora.

Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti pri tem, kako je Komisija obravnavala pritožnikove pripombe, podane v okviru postopka uradnega obveščanja. Vendar je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Komisija v potrdilih o prejemu in na spletišču podatkovne zbirke zagotovi jasne informacije o tem, kaj lahko zainteresirane strani pričakujejo v zvezi z odgovorom Komisije na njihove pripombe. V zvezi z informacijami, ki so na voljo, varuhinja človekovih pravic pričakuje, da bo Komisija skrbno spremljala, kako države članice uporabljajo zaupna uradna obvestila v skladu z direktivo o preglednosti enotnega trga, in sprejela potrebne ukrepe v primeru suma zlorabe določbe o zaupnosti.

Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na „postopek priglasitve“ v skladu z direktivo EU o preglednosti enotnega trga [1] Namen postopka je Evropski komisiji in državam članicam EU omogočiti, da preučijo nacionalne tehnične predpise, ki jih nameravajo uvesti druge države članice.

2. Ko država članica Komisiji sporoči osnutek nacionalnega tehničnega predpisa, mora Komisija takoj obvestiti druge države članice o osnutku predpisa in vseh z njim povezanih dokumentih, ki so ji bili poslani. Osnutek uredbe lahko predloži tudi stalnemu odboru, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in Komisija. Obstaja trimesečno obdobje mirovanja, v katerem se mora zadevna država članica vzdržati sprejetja priglašenega osnutka uredbe.[2] Če Komisija ali druge države članice menijo, da osnutek uredbe ni združljiv s pravom EU, lahko v tem trimesečnem obdobju predložijo podrobno mnenje ali pripombe nanj.[3] S predložitvijo podrobnega mnenja Komisije ali države članice se obdobje mirovanja podaljša za dodatne štiri mesece.

3. Komisija upravlja podatkovno zbirko informacijskih sistemov za tehnične predpise (TRIS). Podatkovna zbirka javnosti omogoča dostop do informacij o osnutkih ukrepov v vseh jezikih EU. Obseg teh informacij je odvisen od tega, ali je država članica priglasiteljica zahtevala zaupno obravnavo svojih osnutkov.[4] Če se zahteva zaupnost, bo podatkovna zbirka TRIS navedla priglašeni osnutek z referenčno številko. Prikazan bo tudi datum prejema priglašenega osnutka. Vendar osnutek ukrepa morda ni dostopen.

4. Čeprav sama Direktiva tretjim osebam izrecno ne daje pravice, da Komisiji predložijo pripombe [5], podatkovna zbirka TRIS zainteresiranim stranem omogoča, da predložijo pripombe v obdobju mirovanja.

5. Pritožnik, mednarodno tehnično združenje za proizvodnjo in shranjevanje električne energije in toplote, je 21. junija 2018 predložil pripombe na štiri osnutke nemških tehničnih predpisov o priključitvi in obratovanju naprav odjemalcev na visokonapetostno omrežje.

6. Komisija je 19. julija 2018 pritožnika obvestila, da so bile njene pripombe posredovane službi Komisije, pristojni za zadevo, za ustrezno nadaljnje ukrepanje. 

7. Nemški organi so zahtevali zaupno obravnavo zadevne priglasitve. Pritožnik je 17. avgusta 2018 Komisijo vprašal, zakaj je bilo obvestilo zaupno. Zahtevala je tudi, da se jo obvesti o datumu konca obdobja mirovanja. Na splošno je pritožnik kritiziral pomanjkanje preglednosti podatkovne zbirke TRIS.

8. Komisija je 7. septembra 2018 pritožniku odgovorila in pojasnila, da ga je Nemčija obvestila, da so zadevni osnutki ukrepov zaupni. Zato ti osnutki niso bili vidni v podatkovni zbirki. Vendar je Komisija pritožnika obvestila o datumu izteka obdobja mirovanja za zadevna obvestila.

9. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije, se je 17. decembra 2018 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

10. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe. Stališče pritožnika je, da Komisija:

1) ne zagotavlja preglednosti podatkovne zbirke TRIS, saj ne navaja končnega datuma obdobja mirovanja ali naslova osnutka tehničnega predpisa; in

2) ni predložila vsebinskega odgovora na svoje pripombe v zvezi z nemškim osnutkom tehničnih predpisov.

11. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Komisije na pritožbo. Varuhinja človekovih pravic je pritožnika pozvala, naj predloži pripombe na odgovor Komisije. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

1. Nepreglednost podatkovne zbirke TRIS v zvezi z zaupnimi uradnimi obvestili

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

12. Pritožnik trdi, da podatkovna zbirka TRIS ni dovolj pregledna, saj v podatkovno zbirko nista bila vključena niti konec obdobja mirovanja niti naslov nemškega osnutka tehničnih predpisov.

13. Komisija je v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic navedla, da nacionalni organi odločajo o tem, kako ji bodo priglasili osnutek ukrepa. Če pa država članica zahteva zaupno obravnavo osnutka ukrepa, mora svojo odločitev utemeljiti.

14. Komisija meni, da bi bilo treba v primerih, ko se zahteva zaupnost in vsebina osnutka ukrepa ne zahteva absolutne zaupnosti (na primer, če je ukrep povezan z bojem proti terorizmu), „nekatere informacije javno objaviti v TRIS“. Te informacije bi morale vključevati vsaj „(i) naslov in povzetek osnutka ukrepa, (ii) razlog, zakaj je na voljo samo povzetek ..., in informacije o tem, kje je mogoče dobiti zadevni dokument v celoti (po potrebi proti plačilu); in (iii) datum izteka obdobja mirovanja“. Komisija je to stališče večkrat izrazila, tudi v ustreznem stalnem odboru, Odboru za tehnične predpise, ki vključuje predstavnike držav članic. Komisija je na seji odbora oktobra 2018 države članice opozorila, da:

„[...] uporaba zaupnih obvestil bi morala biti izjemna in ustrezno utemeljena. Tudi v primeru zaupnih uradnih obvestil je priporočljivo, da države članice najdejo kompromis, na primer zagotovijo in dovolijo objavo naslova in povzetka priglašenega osnutka v TRIS, kjer so zaupne informacije zaščitene. Zloraba uporabe zaupnih uradnih obvestil bi se lahko predložila Sodišču Evropske unije, kar bi lahko temeljilo na načelu preglednosti, na katerem temeljijo uradna obvestila v skladu z direktivo o preglednosti enotnega trga.“[6]

15. Komisija je pojasnila, da je Nemčija v zadevnem primeru štiri osnutke tehničnih predpisov priglasila kot zaupne in se odločila, da njihovega naslova ali konca obdobja mirovanja ne bo vključila v podatkovno zbirko TRIS.

Ocena varuha človekovih pravic

16. Pritožnikova trditev glede nepreglednosti podatkovne zbirke TRIS se nanaša le na dejstvo, da v podatkovni zbirki ni naveden konec obdobja mirovanja ali naslov priglašenega ukrepa. Posebna trditev se ni nanašala na dejstvo, da podatkovna zbirka TRIS ni vsebovala kopije priglašenega ukrepa. Varuhinja človekovih pravic razume, da pritožnik slednjega vprašanja v svoji pritožbi ni izpostavil, ker je od drugih virov že pridobil kopijo priglašenih ukrepov (pritožnik je Komisiji dejansko lahko predložil podrobne pripombe na osnutek ukrepa).

17. V zvezi z domnevnim dejstvom, da Komisija pritožnika ni obvestila o koncu obdobja mirovanja, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v obravnavani zadevi pritožnika na njegovo zahtevo obvestila o datumu izteka obdobja mirovanja (glej odstavek 7 zgoraj). Varuhinja človekovih pravic tudi ugotavlja, da je v podatkovni zbirki TRIS vedno naveden datum, ko je bil ukrep priglašen Komisiji. Ker Direktiva določa zakonsko določeno začetno trimesečno obdobje mirovanja, ki se začne, ko je ukrep priglašen Komisiji, lahko deležniki vedno določijo, kdaj se bo začetno obdobje mirovanja končalo.

18. V zvezi z dejstvom, da naslov posebnega obvestila ni bil vključen v podatkovno zbirko TRIS, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ta točka ni imela praktičnih posledic za pritožnika. Pritožnik se je jasno zavedal, da je bil zadevni ukrep priglašen Komisiji, saj je v obdobju mirovanja Komisiji predložil podrobne pripombe.

19.  Čeprav člen 5(4) direktive o preglednosti enotnega trga državam članicam omogoča, da zahtevajo zaupnost osnutkov tehničnih predpisov, bi bilo treba to možnost izvajati restriktivno.

20. Prvič, kot zahteva sam člen 5(4) Direktive o preglednosti enotnega trga, morajo biti take zahteve obrazložene. Komisija bi morala te razloge vključiti v podatkovno zbirko TRIS. Poleg tega bi morale biti nekatere osnovne informacije o priglašenem ukrepu vedno na voljo v podatkovni zbirki TRIS, kot je naslov ukrepa.  Če bi nacionalni organi zaprosili za dostop javnosti do dokumentov, ki jih predložijo Komisiji, bi bilo treba te prošnje obravnavati v skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov [7]. Prošnje za dostop do dokumentov se ne bi smele zavrniti, razen če je zavrnitev mogoče utemeljiti na podlagi ene od izjem glede dostopa javnosti iz navedene uredbe.

21. Varuha človekovih pravic zato spodbuja dejstvo, da Komisija meni (glej odstavka 13 in 14 zgoraj), da bi morale biti v primerih, ko se zahteva zaupnost, nekatere informacije javno dostopne v TRIS, vključno z naslovom in povzetkom osnutka ukrepa, razlogom, zakaj je na voljo le povzetek, kje je mogoče pridobiti ustrezen dokument, in datumom konca obdobja mirovanja.

22. Varuhinja človekovih pravic poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno uporabo te zdrave pameti ter pregledne in državljanom prijazne politike. V tem primeru ni bilo tako. Glede na naravo zadevnih ukrepov, ki se nanašajo na vprašanje, ki se zdi nesporno, in sicer priključitev in upravljanje naprav odjemalcev na visokonapetostno omrežje, varuh človekovih pravic ne razume, kako bi se lahko taki ukrepi veljavno šteli za zaupne.  Na voljo bi moral biti vsaj naslov ukrepov.

23. Varuhinja človekovih pravic zato pričakuje, da bo Komisija pozorno spremljala, kako države članice uporabljajo zaupna obvestila v skladu s členom 5(4), in sprejela potrebne ukrepe v primeru suma zlorabe te določbe. Spodaj bo podala ustrezen predlog za izboljšanje.

2. Nepredložitev vsebinskega odgovora na pripombe pritožnika

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

24. Pritožnik meni, da bi mu morala Komisija predložiti vsebinski odgovor na njegove pripombe k nemškemu osnutku tehničnih predpisov.

25. Komisija je v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic pojasnila, da se pripombe zainteresiranih strani po prejemu prevedejo v angleščino in posredujejo pristojni službi Komisije, ki jih oceni. Komisija je pojasnila, da pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, Komisije ne morejo zavezovati, saj lahko različne zainteresirane strani predložijo pripombe z različnimi ali celo nasprotujočimi si stališči.

26. Komisija prav tako meni, da ne more podati vsebinskega odgovora na vsako trditev. Z upravnega vidika so roki, v katerih se morajo Komisija in druge države članice odzvati na priglašene osnutke ukrepov, zelo kratki. Z vsebinskega vidika službe Komisije na svoji ravni ne morejo zavzeti stališča, ki bi dopolnilo ali nadalje razvilo trditve, navedene v uradnem odgovoru Komisije na priglašeni ukrep, ali ki bi utemeljevalo dejstvo, da se Komisija kot institucija lahko odloči, da ne bo formalno odgovorila.

Ocena varuha človekovih pravic

27. Direktiva določa, da lahko pristojni stalni odbor in nacionalni organi zaprosijo za strokovni nasvet fizične ali pravne osebe v zasebnem sektorju. Direktiva Komisije ne obvezuje, da upošteva nasvete, ki jih zainteresirane strani želijo deliti z njo.

28. Kljub temu je dobro, da Komisija potrdi prejem takih pripomb, jih posreduje ustreznim službam Komisije za ustrezno nadaljnje ukrepanje in zainteresirane strani jasno obvesti o nadaljnjih ukrepih, ki jih lahko pričakujejo.

29. Varuhinja človekovih pravic meni, da je razlaga Komisije, zakaj ne more zagotoviti vsebinskega odgovora na vsako stališče zainteresiranih strani, razumna. To velja zlasti zaradi strogega časovnega okvira, naloženega Komisiji, in dejstva, da Komisija prejme več sto letnih obvestil o nacionalnih osnutkih tehničnih predpisov.[8] Varuh človekovih pravic zato ugotavlja, da politika Komisije, da ne zagotovi vsebinskega odgovora na vsako posamezno predložitev, ne pomeni nepravilnosti.

30. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic razume, zakaj je pritožnik na podlagi nekaterih izjav Komisije morda menil, da bo prejel povratne informacije. Zlasti:

– z besedilom potrdila o prejemu je bil pritožnik obveščen, da so bile njegove pripombe posredovane oddelku Komisije,„ki je pristojen za zadevo, za ustrezno nadaljnje ukrepanje“. Sklicevanje na „ustrezno nadaljnje ukrepanje“bi lahko pritožnik napačno razumel kot znak, da bo Komisija stopila v stik z njim; in

– v podatkovni zbirki TRIS je navedeno, da vam informacijski sistem za tehnične predpise omogoča sodelovanje v postopku 2015/1535. Ni dodatnih pojasnil o tem, kako Komisija obravnava pripombe zainteresiranih strani.

31.  Varuhinja človekovih pravic zato meni, da bi morala Komisija za obvladovanje pričakovanj, ki bi jih zainteresirane strani lahko imele pri predložitvi pripomb na osnutke tehničnih predpisov, zagotoviti jasna pojasnila o tem, kaj bi zainteresirane strani morale in česa ne bi smele pričakovati. Ta pojasnila bi bilo treba vključiti na spletno mesto TRIS in v vsako potrdilo o prejemu.

Sklepne ugotovitve

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjimi ugotovitvami:

Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti pri tem, kako je Komisija obravnavala pripombe, ki jih je pritožnik predložil v okviru postopka uradnega obveščanja iz direktive o preglednosti enotnega trga v zvezi z nemškimi osnutki tehničnih predpisov.

Kar zadeva domnevno nepredložitev datuma izteka obdobja mirovanja pritožniku, je Komisija pritožniku te informacije predložila na zahtevo.

Kar zadeva domnevno nepredložitev naziva priglašenih ukrepov pritožniku, nadaljnje preiskave niso upravičene, saj je bil pritožnik iz drugih virov seznanjen z nazivom.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

Komisija bi morala v potrdilu o prejemu in na spletišču TRIS jasno pojasniti, kaj lahko zainteresirane strani pričakujejo v smislu odgovora Komisije po predložitvi pripomb v okviru postopka priglasitve.

Komisija bi morala skrbno spremljati, kako države članice uporabljajo zaupna uradna obvestila v skladu s členom 5(4) direktive o preglednosti enotnega trga, in sprejeti potrebne ukrepe v primeru suma zlorabe navedene določbe.

 

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 19. 9. 2019

 

[1] Direktiva (EU) 2015/1535 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (direktiva o preglednosti enotnega trga): https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32015L1535.

[2] Člen 6 direktive o preglednosti enotnega trga.

[3] Člen 6(2) direktive o preglednosti enotnega trga.

[4] Člen 5(4) direktive o preglednosti enotnega trga.

[5] Navaja, da lahko stalni odbor in nacionalni organi zaprosijo za strokovni nasvet fizične ali pravne osebe iz zasebnega sektorja.

[6] Zapisnik 130. seje Odbora za tehnične predpise, Bruselj, 19. oktober 2018, str. 5: https://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupMeetingDoc&docid=33980

[7] Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

[8] Komisija je navedla, da je leta 2018 prejela 713 uradnih obvestil o nacionalnih osnutkih tehničnih predpisov.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.