Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, raziskovalec na finski univerzi, je Komisijo zaprosil, naj mu omogoči javni dostop do mnenj pravne službe Komisije o zakonodajnem dosjeju Komisije v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT). Sprva mu je Komisija sporočila, da ni pisnih dokumentov, ki bi bili pomembni za njegovo zahtevo. Potem ko je bolje razumela pritožnikovo zahtevo, je opredelila deset ustreznih dokumentov.

2. Komisija je odobrila popoln dostop do enega od dokumentov, zelo širok dostop do dveh dodatnih dokumentov in delni dostop do drugega dokumenta. S sklicevanjem na veljavna pravila ^[1] je zadržala preostalih šest dokumentov, pri čemer je trdila, da bi njihovo razkritje (i) oslabilo varstvo pravnih nasvetov in (ii) resno oslabilo postopek odločanja Komisije. Ugotovil je, da pogajanja o tej zadevi še potekajo.

3. Pritožnik je izpodbijal prvotno odločitev, pri čemer je zlasti trdil, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje, ker je zadeva EJT tako pomembna za javnost.

4. Čeprav je Komisija v odgovor odobrila nadaljnji delni dostop do štirih dokumentov in enega dodatnega dokumenta, ki je bil ustvarjen po prvotnem odgovoru, je še naprej zavračala vsakršen dostop do preostalih dokumentov. Pritožnik ni bil zadovoljen s tem obratom dogodkov, zato se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic. Izpodbijal je odločitev Komisije, da zadrži dokumente, in menil, da njen sistem za upravljanje dokumentov ni primeren za obravnavanje prošenj za dostop do dokumentov.

5. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe, njena preiskovalna skupina pa je opravila pregled spisa Komisije.

Vprašanje zavrnitve dostopa do dokumentov

Priporočilo varuhinje človekovih pravic

6. Varuhinja človekovih pravic je po oceni pregledanih dokumentov in razlogov Komisije za njihovo zadržanje opravila strog preizkus za razkritje zakonodajnih dokumentov na podlagi načela, da bi moral biti zakonodajni postopek čim bližje državljanom, kar zahteva visoko stopnjo preglednosti. 

7. Čeprav je varuhinja človekovih pravic menila, da je zavrnitev Komisije, da odobri nadaljnji delni dostop do nekaterih dokumentov, upravičena, in v času potrditvenega sklepa ni bilo prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval njihovo razkritje, se ni strinjala z argumenti Komisije za zadržanje vseh ali delov petih dokumentov.

8. Zato je priporočila ^[2], naj Komisija odobri nadaljnji delni dostop do treh dokumentov in popoln dostop do dveh drugih dokumentov. Komisijo je tudi spodbudila, naj upošteva pomembne dogodke ^[3] od potrditvenega sklepa.

9. Komisija je zavrnila priporočilo varuhinje človekovih pravic in trdila, da je bila njena ocena, kot je določena v potrdilnem sklepu,„v času sprejetja pravno in dejansko pravilna“. Opozorila je tudi, da lahko pritožnik vloži novo prošnjo za dostop do dokumentov.

10. Pritožnik je v pripombah varuhu človekovih pravic izrazil razočaranje nad odgovorom Komisije. Menil je, da Komisija „še vedno neomajno nasprotuje pravilni uporabi prava in spodbujanju odprtosti v EU“.

Ocena varuhinje človekovih pravic po priporočilu

11. Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni upoštevala njenega priporočila, naj javnosti odobri nadaljnji dostop do zadevnih dokumentov.

12. Varuhinja človekovih pravic vztraja pri svojem stališču, da bi morala Komisija odobriti dostop do dokumentov, kot je priporočila. Razočarana je nad poenostavljeno izjavo Komisije, da je bila njena potrditvena odločba v času, ko je bila sprejeta, dejansko in pravno pravilna. Tudi če bi bilo tako, bi Komisija še vedno lahko odobrila nadaljnji dostop, če bi to pozneje postalo primerno.

13. Varuhinja človekovih pravic z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni uporabila ustreznega višjega standarda preglednosti, ki je potreben za zakonodajni dosje o ustanovitvi EJT. Razočarana je, da Komisija ni bila preglednejša in bolj odprta, zlasti v primeru, kot je ta, ki se dotika novih in zapletenih pravnih vprašanj. Razočarana je tudi, da se Komisija še naprej zanaša na pravno pravilnost v času odločitve, sprejete pred skoraj tremi leti, čeprav se je pogajalski proces, naveden v dokumentih, zaključil. Poleg tega je bilo EJT zdaj ustanovljeno z okrepljenim sodelovanjem ^[4], čeprav še ne deluje v celoti.

14. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi javni interes za ustanovitev EJT ob upoštevanju ustreznega pravnega in dejanskega razvoja ustrezno služil večji preglednosti in nadaljnjim razkritjem, ki jih je priporočila. Žal Komisija še naprej zadržuje zadevne dokumente. Varuhinja človekovih pravic zato potrjuje svojo ugotovitev o nepravilnostih.  

Vprašanje identifikacije ustreznih dokumentov

15. Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu ugotovila, da so si uslužbenci Komisije hvalevredno prizadevali, da bi pritožniku pomagali prepoznati dokumente, do katerih je zaprosil za dostop javnosti. Po začetnem odgovoru so mu predložili dodaten dokument, ki je ustrezal njegovim interesom ter interesom preglednosti in dobrega upravljanja na splošno. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da je čas, potreben za dokončanje te naloge, v posebnih okoliščinah primera v tem primeru upravičen.

16. Pritožnik je izrazil razočaranje, ker varuh človekovih pravic ni podrobneje poizvedoval o sistemu Komisije za upravljanje dokumentov, ki po njegovem mnenju ne zadostuje za hitro obravnavo zahtev za dostop javnosti. Zato je varuhinjo človekovih pravic pozval, naj na lastno pobudo začne preiskavo širšega vprašanja upravljanja dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena s pomisleki pritožnika in se bo morda v prihodnosti vrnila k temu splošnemu vprašanju.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zaključila ta primer z naslednjo ugotovitvijo:

Varuhinja človekovih pravic ni zadovoljna z odgovorom Komisije na njeno priporočilo. Glede na to, da je Komisija še naprej zavračala dostop do zahtevanih dokumentov, varuhinja človekovih pravic potrjuje svojo ugotovitev o nepravilnostih.

Pritožnik in Evropska komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 4. 2019

[1] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, UL (2001) L 145, str. 43, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32001R1049. 

[2] Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 195/2017/JAP o zavrnitvi dostopa Evropske komisije do pravnih mnenj o predlogu uredbe o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/109961

[3] pretekli čas in zakonodajni razvoj v zvezi z novimi pravili EU o varstvu podatkov in izbiro okrepljenega sodelovanja za EJT.

[4] Uredba Sveta 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L 283, 31.10.2017, str. 1), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj