Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je 17. februarja 2010 pri Evropski komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve zoper organe Združenega kraljestva. Pritožnik je poudaril, da organi Združenega kraljestva niso ravnali v skladu z določbami Direktive 85/337/EGS [1] o presoji vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: direktiva o presoji vplivov na okolje) v zvezi z razvojnim projektom na nekdanjem odlagališču nevarnih kemičnih odpadkov v Glebelandsu v Newportu v Walesu. Projekt vključuje gradnjo šole, ki že deluje in je del stanovanjskega projekta. Po navedbah pritožnika organi Združenega kraljestva niso izvedli predhodne presoje vplivov na okolje, da bi ocenili potrebo po presoji vplivov na okolje za razvoj. To je bilo v nasprotju z določbami zakonodaje EU.

2. Komisija je 12. marca 2010 potrdila prejem pritožnikove pritožbe zaradi kršitve, ki je bila evidentirana pod referenčno številko CHAP (2010) 530. Navedla je tudi, da pritožbe ne namerava vložiti pri organih Združenega kraljestva. Komisija je pritožniku dala na voljo en mesec, da predloži svoje pripombe.

3. Pritožnik je 23. marca, 8. aprila in 21. maja 2010 Komisiji predložil dodatne informacije v podporo svoji pritožbi zaradi kršitve.

4. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 23. junija 2010. Pritožnika je obvestila, da namerava zaključiti njegovo pritožbo zaradi kršitve.

5. Pritožnik se je 22. julija, 3. septembra in 30. septembra 2010 odzval na namero Komisije, da zaključi postopek za ugotavljanje kršitev. Ponovil je obtožbe, ki jih je podal proti organom Združenega kraljestva.

6. Komisija je z dopisom z dne 30. septembra 2010 pritožnika obvestila, da vztraja pri svoji prejšnji odločitvi, da zaključi postopek za ugotavljanje kršitev.

7. Pritožnik se je v zvezi s tem 14. oktobra 2011 ponovno obrnil na Komisijo.

8. Pritožnik se je 11. novembra 2010 obrnil na varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

9. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic predložil naslednjo trditev in trditev.

Trditev

Komisija ni ustrezno obrazložila svoje odločitve, da zaključi svojo pritožbo zaradi kršitve zoper organe Združenega kraljestva.

Zahtevek

Komisija bi morala ponovno obravnavati njegovo pritožbo zaradi kršitve in zagotoviti vsebinski odgovor na njegove pomisleke.

Preiskava

10. Varuh človekovih pravic je 7. decembra 2010 začel preiskavo in Komisijo zaprosil za mnenje do 31. marca 2011.

11. Pritožnik je 25. januarja in 21. februarja 2011 službam varuha človekovih pravic posredoval dodatne informacije in dokumente.

12. Po prejemu pritožnikovih dokumentov je bilo mnenje Komisije z dne 4. aprila 2011 posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Komisija je v navedenem mnenju navedla, da je 30. marca 2011 organom Združenega kraljestva poslala dopis, v katerem je zahtevala pojasnila v zvezi s pomisleki pritožnika, navedenimi v njegovi pritožbi zaradi kršitve.

13. Pritožnik je 26. aprila 2011 poslal svoje pripombe na mnenje Komisije. Nato je varuhu človekovih pravic posredoval kopijo dopisa Komisije z dne 8. julija 2011, v katerem ga je Komisija obvestila, da namerava zaključiti pritožbo zaradi kršitve. Pritožnika je pozvala, naj v roku enega meseca predloži svoje pripombe. Pritožnik je 8. avgusta 2011 odgovoril na zgornji poziv Komisije in poslal svoje pripombe, katerih kopijo je posredoval tudi službam varuha človekovih pravic.

14. Komisija je 14. septembra 2011 službe varuha človekovih pravic obvestila, da namerava dopolniti svoje prvotno mnenje o pritožbi, potem ko bo ocenila nove vloge pritožnika z dne 8. avgusta 2011.

15. Pritožnik je 11. novembra 2011 Komisiji poslal še en dopis v zvezi s predmetom njegove pritožbe.

16. Komisija je 18. novembra 2011 varuhu človekovih pravic poslala dopolnilno mnenje o pritožbi, ki je bilo posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb.

17. Pritožnik je 5. januarja 2012 poslal svoje pripombe na dopolnilno mnenje Komisije.

18. Komisija je 7. februarja 2012 pritožnika in varuha človekovih pravic obvestila, da je zaključila pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve zoper organe Združenega kraljestva.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevna neustrezna obrazložitev odločitve o zaključku postopka za ugotavljanje kršitev

Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic [2]

19. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Komisija ni ustrezno upoštevala vseh podpornih dokazov, preden se je odločila, da ne bo nadaljevala postopka za ugotavljanje kršitev pri organih Združenega kraljestva.

20. V zvezi s tem je pritožnik navedel, da so organi Združenega kraljestva leta 2000 „načeloma“izdali dovoljenje za okvirno načrtovanje za razvoj projekta Glebelands (ki je vključeval gradnjo šole in stanovanjskega objekta), kljub zaskrbljenosti javnosti zaradi pomanjkanja podrobnih preiskav lokacije in javnega posvetovanja. Po navedbah pritožnika so za prvotno gradbeno dovoljenje veljali pogoji za načrtovanje in pridržana vprašanja, zaradi česar je bilo izdano večstopenjsko soglasje za izvedbo, ki je vključevalo več vlog za načrtovanje. V primeru večstopenjskega soglasja za izvedbo bi bilo treba predhodno presojo vplivov na okolje izvesti pred izdajo okvirnega gradbenega dovoljenja, pred odobritvijo rezerviranih zadev ali pred naknadno odpravo ali spremembo pogojev načrtovanja. Poleg tega bi bilo treba projekt pregledati tudi, ko je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno v dveh pomembnih in poznejših trenutkih. V zvezi s tem je pritožnik navedel, da je bila prvotna odločba o načrtovanju, izdana leta 2000, ponovno izdana junija 2002. Poleg tega so organi Združenega kraljestva novembra 2008 ponovno spremenili prvotno gradbeno dovoljenje, tako da so prvotnemu enofaznemu projektu dovolili, da postane dvofazni projekt (šolska lokacija in stanovanjska lokacija). Vendar organi Združenega kraljestva v nobeni od teh faz niso izvedli predhodne presoje vplivov na okolje.

21. Pritožnik je tudi poudaril, da je bilo prvotno gradbeno dovoljenje izdano za projekt kot celoto. V skladu s tem je bila sanacijska strategija odobrena za celotno gradbišče. Vendar leta 2008, ko so se lokalni organi strinjali z razdelitvijo projekta na dve fazi (šolsko območje in stanovanjsko območje), Lotery's Reen, ki prečka razvojno območje in se izliva v reko Usk, ni bil vključen v nobeno od območij. Pritožnik je poudaril, da Lotery's Reen predstavlja „ključno pot kontaminacije“. Meni, da prvotno odobrenega projekta ni bilo mogoče uporabiti za šolsko območje neodvisno od stanovanjskega območja, ne da bi bilo posebno ohranitveno območje reke Usk (v nadaljnjem besedilu: SAC) izpostavljeno onesnaževanju.

22. Komisija je v svojem mnenju najprej poudarila, da še ni zaključila pritožnikovega postopka za ugotavljanje kršitev. V zvezi s tem je pojasnila, da je 12. marca 2010 predlagala, da se zadeva zaključi, glede na to, da „je bilo mogoče s preiskavo pri organih Združenega kraljestva pridobiti le malo gradbenega dovoljenja, starega skoraj 10 let, za projekt, ki je zdaj zgrajen in operativen“. Pritožniku je dala na voljo mesec dni za predložitev pripomb. V poznejšem telefonskem pogovoru s pritožnikom je Komisija pojasnila, da „ni bilo veliko interesa za začetek postopka za ugotavljanje kršitev proti organom Združenega kraljestva v zvezi z odločitvijo, sprejeto leta 2000, razen če bi pritožnik lahko predložil dokaze o morebitnem onesnaženju z območja, ki je zahtevalo ukrepanje leta 2010“. Ker pritožnik takih dokazov ni predložil, ga je Komisija z dopisom z dne 30. septembra 2010 obvestila, da namerava zaključiti postopek za ugotavljanje kršitev. Pritožnik se je nato odzval z dopisoma z dne 30. septembra in 14. oktobra 2010. Komisija je poudarila, da ni mogla oceniti te nadaljnje korespondence in nanjo odgovoriti, preden je pritožnik vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic. Zato je njegov spis o kršitvi v tem obdobju ostal odprt.

23. Kar zadeva vsebino pritožnikovih trditev proti organom Združenega kraljestva, je Komisija poudarila, da je pritožniku predložila popoln in utemeljen odgovor. V zvezi s tem je navedla, da direktiva o presoji vplivov na okolje [3] od držav članic zahteva, da pred izdajo soglasja za izvedbo izvedejo presojo vplivov na okolje za projekte, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje. Presoja vplivov na okolje je obvezna za projekte iz Priloge I k direktivi o presoji vplivov na okolje. Kar zadeva projekte iz Priloge II k direktivi o presoji vplivov na okolje, morajo države članice ugotoviti potrebo po presoji vplivov na okolje za vsak primer posebej ali določiti pragove in merila. Vendar je treba diskrecijsko pravico držav članic v zvezi s tem izvajati v okviru omejitev in področja uporabe direktive o presoji vplivov na okolje.

24. Čeprav niti stanovanjski niti šolski razvoj nista posebej navedena v nobeni prilogi k direktivi o presoji vplivov na okolje, je Komisija v zvezi s pritožnikovim postopkom za ugotavljanje kršitev menila, da tak razvoj na splošno spada v Prilogo II k direktivi o presoji vplivov na okolje (za katero presoja vplivov na okolje ni obvezna, vendar jo je treba oceniti za vsak primer posebej). Komisija je nadalje navedla, da se zdi, da ni bil izveden noben uradni pregled v zvezi z Glebelands Development, ki bi bil lahko pritožniku na voljo v pisni obliki.

25. Komisija je nadalje pojasnila, da se zaveda, da Združeno kraljestvo v zadnjih desetih letih ni ustrezno izvajalo direktive o presoji vplivov na okolje. Zato je pred Sodiščem sprožila več postopkov za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu [4]. Sodišče je potrdilo stališče Komisije in pojasnilo, da: i) če se izda večstopenjsko soglasje za izvedbo, ki vključuje oris in rezervirane zadeve, morajo nacionalni organi v vsaki fazi preučiti potrebo po presoji vplivov na okolje; in ii) nacionalni organi bi morali evidentirati in dati na voljo javnosti evidenco pregledov za razvoj iz Priloge II k direktivi o presoji vplivov na okolje. Nacionalna zakonodaja Združenega kraljestva je bila naknadno spremenjena, da bi bila skladna z zgoraj navedeno sodbo Sodišča.

26. Po mnenju Komisije so zgoraj navedeni postopki za ugotavljanje kršitev proti organom Združenega kraljestva pojasnili nacionalne izvedbene obveznosti in tudi pojasnili, zakaj „bi bilo nesorazmerno, če bi Komisija ponovno obravnavala iste razloge s pritožnikovim spisom o kršitvi“. Poleg tega Komisija ni bila prepričana, da bi morali organi Združenega kraljestva izvesti predhodne preglede presoje vplivov na okolje v letih 2002 in 2008, ko je bilo pregledano prvotno zadevno gradbeno dovoljenje. Po mnenju Komisije se zdi, da nobena od teh odločitev ne sproži potrebe po novem soglasju za izvedbo in s tem po ponovni presoji potrebe po presoji vplivov na okolje, kot je trdil pritožnik. Organi Združenega kraljestva bi lahko kljub temu ponovno ocenili potrebo po presoji vplivov na okolje leta 2003, ko je bilo odločeno o rezerviranih zadevah (in ne v letih 2002 in 2008, kot je trdil pritožnik). Vendar takrat, torej leta 2003, nacionalna izvedbena zakonodaja na splošno ni bila v skladu z določbami Direktive PVO [5], zdaj pa je.

27. Komisija je nadalje poudarila, da brez dokazov o dejanskem onesnaževanju z območja bližnjih voda ali škodi na sosednjem območju Natura 2000 [6] „ni težav, zaradi katerih bi Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev“. V zvezi s tem je glavni razvoj, in sicer šola, zgrajen in operativen. Zato bi bila opustitev ustreznega pregleda, tudi če bi bila dokazana, brez izvedljivega pravnega sredstva, razen če se lahko dokaže, da bi bilo treba sprejeti nekatere morebitne ukrepe za odpravo obstoječega vira onesnaževanja.

28. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, ugotovila, da se zdi, da je bilo območje obnovljeno, preden je bila šola zgrajena, in da je bil sanacijski načrt organu, pristojnemu za prostorsko načrtovanje, predložen pred izdajo soglasja. Poleg tega je pritožnik v svoji korespondenci predložil splošne pripombe, v katerih je kritiziral postopek sanacije, ne da bi navedel vsebinske pomisleke, ki bi upravičevali sprožitev vprašanja pri organih Združenega kraljestva. Komisija je v dopisih z dne 23. junija in 30. septembra 2010 pritožniku predstavila navedena stališča. Na tej točki je bil namen Komisije zaključiti zadevo. Vendar je pritožnik v svojem dopisu z dne 30. septembra 2010 [7] prvič izpostavil "morebitno zaskrbljujoče vprašanje, da v postopku sanacije ni bila obravnavana pot onesnaževanja, Lotery's Reen". Zato je Komisija pritožnika prosila za dodatne informacije o stopnjah kontaminacije v Lotery's Reenu. Odgovoril je z dopisom z dne 14. februarja 2011, v katerem je navedel, da je bilo v gradbenem dovoljenju ugotovljeno, da je Lotery's Ren pomembna pot onesnaževanja, ki bi jo bilo treba zapreti in položiti v novo betonsko posteljo, da bi se izognili onesnaževanju pred zaključkom sanacijskih del. Po njegovem mnenju to ni bilo storjeno, tako da je onesnaženje s sosednjega nekdanjega odlagališča lahko ušlo v Reen in s tem v POO reke Usk. Pritožnik je predložil tudi dokaze o enem onesnaženju, pri katerem se je zdelo, da je onesnaženje vstopilo v območje Reen med sanacijo območja. Poleg tega je pritožnik navedel, da redno spremljanje lokacije, ki so ga zahtevali organi, ni bilo izvedeno.

29. Glede na navedeno je Komisija organe Združenega kraljestva pozvala, naj z mehanizmom EU Pilot pojasnijo zgornje argumente pritožnika. Vendar se Komisiji ne zdi koristno nadaljevati z glavno trditvijo pritožnika, da pred izdajo gradbenega dovoljenja leta 2000 ni bil opravljen ustrezen pregled projekta Glebelands Development.

30. Komisija je sklenila, da bo počakala na odgovor organov Združenega kraljestva v zvezi z družbo Lotery's Reen in po prejemu tega odgovora sprejela nadaljnjo odločitev o zadevi.

31. Pritožnik je v nadaljnjih dopisih in pripombah najprej pojasnil, „zakaj se je obrnil na varuha človekovih pravic za pomoč z vložitvijo pritožbe proti Komisiji“. V zvezi s tem je navedel, da ga v nasprotju s prejšnjimi dopisi Komisije dopis z dne 30. septembra 2010 ni pozval k predložitvi dodatnih pripomb. Tako naj ne bi imela nobenega razloga za domnevo, da bo njen spis o kršitvi ostal odprt.

32. Pritožnik je izrazil zadovoljstvo s pobudo Komisije, da stopi v stik z organi Združenega kraljestva v zvezi s kontaminacijo Lotery's Reen. Poudaril pa je, da obstajajo pomembna nerešena vprašanja, ki niso bila upoštevana in ki vzbujajo pomisleke, kot so: a) organi Združenega kraljestva niso ustrezno preverili predlaganega projekta, preden je bilo leta 2000 izdano gradbeno dovoljenje; b) organi Združenega kraljestva so zamudili številne priložnosti (zlasti v letih 2002 in 2008) za ureditev vprašanj presoje vplivov na okolje, ki se nanašajo na razvoj Glebelandsa, in niso zagotovili, da bi bil načrt sanacije v celoti dokončan pred začetkom del na kraju samem; c) verjetni vplivi razvoja Glebelands na okolje še vedno niso bili ugotovljeni in strategija sanacije zemljišč ni bila v celoti izvedena.

33. Pritožnik je priznal prizadevanja Komisije za spodbujanje skladnosti z direktivo o presoji vplivov na okolje. Vendar ni prepričan, da so organi Združenega kraljestva v celoti sprejeli določbe navedene direktive. V zvezi s tem previsoki stroški sodnih postopkov v Združenem kraljestvu in omejeni časovni okviri, v katerih je mogoče odločitev javnega organa o ukrepanju ali načrtovanju izpodbijati pred sodišči, organom Združenega kraljestva omogočajo uporabo „dvomljivih razlag prava“.

34. Po mnenju pritožnika bi morala Komisija sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev proti organom Združenega kraljestva, saj razvoj Glebelands kot celota še ni zaključen in čeprav se šola, ki zajema en del razvoja, zdaj uporablja.

35. Komisija je v svojem dodatnem dopisu z dne 8. julija 2011 navedla, da je od organov Združenega kraljestva zahtevala pojasnila v zvezi z morebitnim onesnaženjem posebnega ohranitvenega območja reke Usk. Komisija je organe Združenega kraljestva vprašala o naslednjih argumentih pritožnika: a) je lokalni organ, pristojen za prostorsko načrtovanje, obljubil, da bo redno spremljal kakovost okolja na območju, zlasti kakovost vode v Reenu in sosednjem posebnem ohranitvenem območju Usk, vendar ta obljuba ni bila izpolnjena; b) Lotery's Reen ni bil preusmerjen skozi popolnoma betonski kanal in se še naprej dovaja v posebno ohranitveno območje reke Usk z onesnaževali, ki se sproščajo iz izkopavanj na lokaciji; in c) ali so bile izvedene presoje vplivov del na projektni lokaciji na posebnem ohranitvenem območju reke Usk.

36. Komisija je menila, da je bil odgovor organov Združenega kraljestva [8] na zgornja vprašanja zadovoljiv. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da sta se na podlagi informacij, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, spremljala lokacija in kakovost vode posebnega ohranitvenega območja Lotery's Reen in reke Usk. Zdi se, da predloženi rezultati kažejo, da ni vsebinskih pomislekov. Organi Združenega kraljestva so priznali, da Reen dejansko ni bil preusmerjen v popolnoma konkreten kanal, vendar bi to ostal pogoj za gradbeno dovoljenje, če in ko bi se začela druga faza razvoja, saj bi to bila faza, ki bi vplivala na Reen. Poleg tega je bila opravljena ustrezna presoja morebitnih učinkov razvoja na sosednje POO.

37. Komisija je ponovno poudarila, da ne bo začela novega postopka za ugotavljanje kršitev, ker lokalni organi Združenega kraljestva niso evidentirali svoje odločitve, da ne bodo zahtevali presoje vplivov na okolje, saj je bila ta zadeva od leta 2000 odpravljena v nacionalni zakonodaji. Nazadnje je Komisija navedla, da je zadevo v zvezi s previsokimi stroški sodnega nadzora v Združenem kraljestvu predložila Sodišču v Luxembourgu kot kršitev direktive o presoji vplivov na okolje [9].

38. Komisija je sklenila, da ne more ugotoviti kršitve evropske okoljske zakonodaje ali dokazov, da organi niso izvedli ustreznih presoj ali spremljanja lokacije pred dokončanjem gradbenih del ali med njim. Komisija je tako predlagala, da se zadeva zaključi, vendar je pred tem pritožnika pozvala, naj predloži svoje pripombe v zvezi s tem.

39. V odgovor na zgornji poziv Komisije je pritožnik 8. avgusta 2011 predložil zelo podrobne pripombe, v katerih je ponovil svoje obtožbe proti organom Združenega kraljestva.

40. Komisija je v dopolnilnem mnenju, ki je bilo pripravljeno na podlagi zgoraj navedenih pripomb pritožnika in nato poslano varuhu človekovih pravic, menila, da ni več razlogov za nadaljevanje pritožnikovega postopka za ugotavljanje kršitev. Komisija je poudarila, da je cilj njenih pooblastil za ugotavljanje kršitev odpraviti tekoče kršitve prava EU in ne kaznovati držav članic za morebitne pretekle kršitve, tudi kadar so bile te kršitve jasno dokazane in zlasti kadar so bili obravnavani temeljni vzroki za pretekle kršitve.

41. Komisija je nadalje poudarila, da morebitne kršitve postopka nacionalnega načrtovanja Združenega kraljestva (kot je preverjanje strategije sanacije območja), na katere se sklicuje pritožnik, niso bile v pristojnosti Komisije, razen če bi bilo mogoče dokazati, da je bila zato kršena ena od direktiv EU. Komisija je na podlagi predloženih informacij sklenila, da zaradi izvedenih del ni dokazov o onesnaževanju ali morebitnih vplivih na posebno ohranitveno območje reke Usk, kar bi lahko pomenilo kršitev prava EU (npr. o onesnaževanju podzemne vode, direktivi o habitatih).

42. Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ne more začeti postopka zaradi neizpolnitve obveznosti proti državi članici na podlagi domnevne morebitne kršitve brez vsebinskih dokazov. Zato se je odločila zaključiti pritožnikov spis o kršitvi.

43. Pritožnik je v zelo podrobnih pripombah na dopolnilno mnenje Komisije najprej poudaril, da diskrecijska pravica Komisije v postopkih za ugotavljanje kršitev ne zajema okoljskih zadev na splošno ali zlasti presoje vplivov na okolje, ker škoda, ki izhaja iz takih kršitev, morda ne bo postala očitna več let ali celo desetletij. Meni, da bi morala Komisija, kadar se odloči, da bo uporabila svojo diskrecijsko pravico pri odločanju, ali bo začela postopek za ugotavljanje kršitev ali ne, pritožniku pojasniti, da se je nanjo sklicevala. Komisija tega ni storila v zvezi z zadevo, ki jo je predložil pritožnik. Zato bi moral varuh človekovih pravic "ne upoštevati razpoložljivosti takih diskrecijskih pooblastil Komisiji" in se osredotočiti na vprašanje, ali je Komisija ustrezno obrazložila svojo odločitev, da ne bo nadalje ukrepala v zvezi z njegovo pritožbo zaradi kršitve zoper organe Združenega kraljestva.

44. Po mnenju pritožnika bi, če bi organi Združenega kraljestva od leta 2000 bistveno izboljšali pravno ureditev direktive o presoji vplivov na okolje, zdaj obstajalo več evidenc v zvezi s preverjanji vplivov na okolje, izvedenimi za projekt.

45. Poleg tega onesnaževanje ni bilo pomembno za cilje obvladovanja tveganja v postopku presoje vplivov na okolje. Direktiva o presoji vplivov na okolje se nanaša na postopke za preprečevanje onesnaževanja. Komisija ni pojasnila, katera ureditev ali politika ji preprečuje nadaljnje ukrepanje v zvezi z morebitnimi kršitvami presoje vplivov na okolje, ki jih stori država članica, razen v primerih, ko obstajajo dokazi o onesnaževanju. V vsakem primeru za zadevni projekt ni bil vzpostavljen noben program spremljanja okolja. Zato ni mogoče poročati o takih primerih onesnaženja. Prav tako ni mogoče sklepati, da območje ne povzroča onesnaževanja. Pritožnik je nadalje trdil, da ni bilo ustrezne presoje morebitnih učinkov razvoja, ki je bila izvedena na sosednjem posebnem ohranitvenem območju reke Usk. Poleg tega neuspešna preusmeritev kanala Lotery's Reen v popolnoma konkreten kanal, kot je predvideno v sanacijski strategiji, pomeni, da med odlagališčem in kanalom Lotery's Reen obstaja pot onesnaženja. Lotery's Reen se izprazni neposredno v reko Usk. Zato se Komisija ne more zanašati na izjave organov Združenega kraljestva, ki niso podprte z ustreznimi dokazi.

Ocena varuha človekovih pravic

46. Varuhinja človekovih pravic najprej opozarja, da ima Komisija v skladu s sodno prakso sodišč Unije široko diskrecijsko pravico pri odločanju, ali bo vložila tožbo proti državi članici zaradi domnevne kršitve prava EU [10]. Ta diskrecijska pravica ni omejena na nekatera področja prava EU in njeno izvajanje ni pogojeno s predhodno izjavo Komisije v zvezi s tem v zadevni pritožbi zaradi kršitve, kot se zdi, da meni pritožnik.

47. Vendar je obseg pooblastil varuha človekovih pravic v zvezi s takimi pritožbami omejen na preučitev, ali je Komisija v zvezi s pritožbo zaradi kršitve, ki ji je bila predložena, ravnala skrbno [11]. V zvezi s tem poskuša varuh človekovih pravic s pregledom ugotoviti, ali Komisija: a) ravnala v skladu s pravili in postopki, določenimi v Sporočilu iz leta 2002 o odnosih s pritožnikom glede kršitev prava Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo iz leta 2002)[12], katerega cilj je vzpostaviti jasen in pregleden okvir za obravnavo pritožb zaradi kršitev; in (b) pri odgovarjanju na pritožbe zaradi kršitev, ki so mu bile predložene, zagotovila ustrezno obrazložitev.

48. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je pritožnikova prvotna trditev nanašala na postopkovne vidike v zvezi z obravnavo njegove pritožbe zaradi kršitve s strani Komisije. Komisija je pojasnila, da ko se je pritožnik najprej obrnil na varuha človekovih pravic, še ni sprejela odločitve o njegovi pritožbi zaradi kršitve. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je Komisija organe Združenega kraljestva pozvala, naj predložijo pojasnila v zvezi z enim vidikom zgoraj navedene pritožbe zaradi kršitve. Odgovor organov Združenega kraljestva na zgoraj navedeno zahtevo Komisije je bil poslan pritožniku, ki je bil pozvan, naj predloži svoje pripombe o zadevi. Po oceni odgovora organov Združenega kraljestva in pripomb pritožnika se je Komisija 7. februarja 2012 odločila zaključiti pritožnikov postopek za ugotavljanje kršitev.

49. Glede na zgoraj navedeno varuh človekovih pravic meni, da je Komisija ravnala v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi v sporočilu iz leta 2002. Prvič, v skladu s členom 7 Sporočila je pritožnika obvestila o ukrepih, sprejetih v odgovor na njegovo pritožbo. Drugič, potem ko je pritožnik februarja 2010 vložil pritožbo, mu je Komisija junija 2010 sporočila, da namerava zadevo zaključiti. Vendar je Komisija na podlagi dodatnih informacij, ki jih je predložil pritožnik, 30. marca 2011 stopila v stik z organi Združenega kraljestva in se 7. februarja 2012 odločila, da zadevo zaključi. To kaže, da čeprav Komisija ni sprejela zgornje odločitve v enem letu od datuma evidentiranja pritožbe, kot zahteva Sporočilo iz leta 2002, je bila zamuda utemeljena z ukrepi, sprejetimi za pojasnitev dejstev primera v odgovor na dodatne informacije, ki jih je predložil pritožnik.

50. V zvezi z dolžnostjo Komisije, da poda ustrezno obrazložitev, varuh človekovih pravic razume, da so pritožbe pritožnika usmerjene zoper odločitev Komisije z dne 7. februarja 2012 o zaključku njegove pritožbe zaradi kršitve. Zato se bo pregled varuha človekovih pravic nanašal samo na to odločitev.

51. Najprej opozarja, da mora Komisija pri odločanju, ali naj proti državi članici začne postopek zaradi neizpolnitve obveznosti in tako uporabi svojo diskrecijsko pravico, skrbno uravnotežiti vse zadevne interese. V skladu z ustaljeno sodno prakso [13] je v interesu EU zagotoviti, da države članice v celoti in pravilno uporabljajo pravo EU. To pomeni, da mora Komisija, ko ugotovi obstoj kršitve, v okviru svoje diskrecijske pravice odločiti, ali bi bilo primerno začeti postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, če bi bilo cilj enotnega spoštovanja prava Unije mogoče doseči drugače ali če je bil že dosežen.

52. Pritožnik je v bistvu trdil, da bi morala Komisija slediti postopku za ugotavljanje kršitev iz naslednjih razlogov: (i) je prišlo do vztrajne kršitve direktive o presoji vplivov na okolje, ker nacionalni organi niso izvedli predhodne presoje vplivov na okolje kadar koli med večstopenjskim soglasjem za izvedbo; in ii) je prišlo do napak, ki so bile posledica nacionalnega postopka načrtovanja, kar je morda privedlo do morebitnega onesnaženja območja. Pritožnik je izrazil tudi pomisleke glede previsokih stroškov sodnega nadzora v Združenem kraljestvu v zvezi s kršitvami direktive o presoji vplivov na okolje.

53. V zvezi z zgornjim argumentom (i) varuh človekovih pravic razume, da se Komisija in pritožnik strinjata, da je prišlo do kršitve direktive o presoji vplivov na okolje, ker organi Združenega kraljestva v času, ko so leta 2000 izdali okvirno dovoljenje za projekt, niso izvedli predhodne presoje vplivov na okolje za projekt, ki je predmet pregleda. Vendar se zdi, da se pritožnik in Komisija ne strinjata glede časovnega obdobja in poznejše faze projekta, v kateri bi bilo to kršitev mogoče odpraviti (točka 26 zgoraj). Kljub temu Komisija meni, da na splošno ne bi bilo koristno nadalje obravnavati tega vidika pritožnikove pritožbe, saj: a) nacionalna zakonodaja je bila medtem spremenjena, da bi bila skladna z določbami direktive o presoji vplivov na okolje; in b) taki postopki ne bi prinesli praktičnih rezultatov v zvezi z razvojem Glebelands, saj je od takrat minilo deset let in je bil projekt vsaj delno že izveden.

54. Varuh človekovih pravic meni, da je to načeloma zadovoljiva utemeljitev za odločitev Komisije, da uporabi svojo diskrecijsko pravico in ne obravnava pritožbe zaradi kršitve, ki ji je bila predložena. Kot je pravilno poudarila Komisija, je treba njeno diskrecijsko pravico na podlagi člena 258 PDEU razumeti kot sredstvo za odpravo kršitev prava Unije in ne kot sredstvo za kaznovanje držav članic za kršitve. V obravnavani zadevi je bilo dejstvo, da organi Združenega kraljestva niso izvedli predhodne presoje vplivov na okolje, že obravnavano v okviru več sodnih postopkov, nacionalna zakonodaja pa je bila ustrezno spremenjena. Zato je bilo razumno, da Komisija Združenega kraljestva ni preganjala zaradi kršitve prava Unije, do katere je prišlo v določenem trenutku, ob upoštevanju dejstva, da so organi Združenega kraljestva pozneje spremenili nacionalno zakonodajo. Nov postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z isto zadevo bi bil brezpredmeten in v nasprotju s „effet utile“prava EU.

55. Poleg tega je Komisija poudarila, da bi bila domnevna kršitev, pri kateri država članica ni izvedla ustreznega pregleda, tudi če bi bila dokazana, brez izvedljivega pravnega sredstva, razen če se lahko dokaže, da bi bilo treba sprejeti nekatere morebitne ukrepe za odpravo obstoječega vira onesnaževanja. Zato je Komisija od organov Združenega kraljestva zahtevala, naj predložijo dodatne informacije o morebitnem onesnaževanju posebnega ohranitvenega območja reke Usk. Po mnenju varuha človekovih pravic je ta ukrep pomenil razumen odgovor na pritožnikov drugi argument.

56. Potem ko je Komisija od organov Združenega kraljestva prejela dodatne informacije v zvezi s spremljanjem del, izvedenih na lokaciji, je primer zaključila. Vendar se zdi, da pritožnik trdi, da informacije, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, niso točne, ker za zadevni projekt ni bil vzpostavljen program spremljanja, ki bi lahko dokazal, da območje ne povzroča onesnaževanja. Varuh človekovih pravic se ne more strinjati s pritožnikom iz naslednjih razlogov. Organi Združenega kraljestva so Komisiji jasno odgovorili, da zadevno onesnaževanje ne obstaja. Varuhinja človekovih pravic ne razume, zakaj Komisija ne bi smela zaupati organom Združenega kraljestva, zlasti ob upoštevanju dejstva, da pritožnik ni predložil objektivnih dokazov, zaradi katerih bi bila vprašljiva ocena, ki so jo opravili nacionalni organi.

57. Kar zadeva pomisleke pritožnika v zvezi s previsokimi stroški sodnega nadzora v Združenem kraljestvu, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija že odločila, da to zadevo predloži Sodišču kot kršitev direktive o presoji vplivov na okolje.

58. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da je Komisija predložila natančno in razumno utemeljitev, zakaj se je odločila zaključiti pritožnikovo pritožbo. Zato ne najde nepravilnosti v zvezi s pritožnikovo trditvijo. Iz tega sledi, da njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 9. julija 2012

---

[1] Direktiva 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

[2] Ti argumenti vključujejo argumente, predložene skupaj s prvotno pritožbo in mnenjem Komisije, ki sta si jih stranki izmenjali neposredno, in argumente, ki so bili posredovani varuhu človekovih pravic. Kadar je to pomembno za razvoj dogodkov v zvezi z zadevo, navedeni argumenti vključujejo tudi argumente, navedene v pripombah pritožnika k mnenju Komisije, in argumente iz dopolnilnega mnenja Komisije ter pripombe pritožnika k navedenemu mnenju, kadar je to ustrezno glede na razvoj dogodkov v zadevi.

[3] Spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 o spremembi Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 73, 14.3.1997, str. 5) in Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

[4] Komisija se je sklicevala na zadevi C-508/03, Komisija proti Združenemu kraljestvu, ZOdl. 2006, str. I-3969, in C-495/08, Komisija proti Združenemu kraljestvu, ZOdl. 2009, str. I-188. Predhodne predložitve so Sodišču hkrati predložile nacionalne jurisdikcije v zvezi z istim vprašanjem: Zadeva C-75/08, Mellor, ZOdl. 2009, str. I-3799.

[5] Zakonodaja Združenega kraljestva je bila spremenjena po sodbi Sodišča v zadevi C-508/03 z dne 4. maja 2006.

[6] Določeno v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

[7] Komisija je pojasnila, da je ta dopis prejela po tem, ko je bil poslan njen dopis z istim datumom.

[8] Komisija je kopijo tega odgovora predložila pritožniku.

[9] Zadeva C-530/11, Komisija proti Združenemu kraljestvu.

[10] Glej zadevo C-200/88, Komisija proti Grčiji, Recueil 1990, str.

[11] Sklep o pritožbi 1561/2010/FOR, ki je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic.

[12] COM/2002/0141 konč., UL 244 , 10.10.2002, str. 5–8.

[13] Sodišče je v sodbi Molkerei-Zentrale , razsodilo:

"je namen postopkov [na nacionalni ravni] varstvo individualnih pravic v posebnem primeru, medtem ko je cilj posredovanja organov Skupnosti splošno in enotno spoštovanje prava Skupnosti."