Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na (a) oceno in zavrnitev znanstvenega predloga, predloženega kot odgovor na razpis za zbiranje predlogov v okviru 7. okvirnega programa ES za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ter (b) naknadno zavrnitev zahtevka za odškodnino.

2. Pritožnik je 18. avgusta 2009 predložil predlog[1] za dodelitev štipendije Marie Curie za poklicni razvoj znotraj Evrope v okviru razpisa za zbiranje predlogov "FP7-PEOPLE-2009-IEF" (del sedmega okvirnega programa). Razpis za zbiranje predlogov je upravljala Izvajalska agencija za raziskave (v nadaljnjem besedilu: Agencija)[2].

3. Agencija je k sodelovanju pri ocenjevanju predlogov, prejetih v odgovor na navedeni razpis, povabila skupino neodvisnih strokovnjakov. Agencija je v dopisu z dne 25. novembra 2009 navedla, da so predlog ocenili strokovni ocenjevalci in da je dosegel skupno oceno 74,20 od 100 (prag je 70 od 100). Zbirno poročilo o oceni, priloženo dopisu, je poleg ocen za pet meril za ocenjevanje vsebovalo pripombe k oceni predloga, ki so bile razdeljene na „prednosti“ in „pomanjkljivosti“. Agencija je v dopisu navedla, da bo Komisija na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov predloge, ki so presegli pragove, razvrstila po prednostnem vrstnem redu in nato sprejela odločitev o seznamu predlogov, ki jih je treba ohraniti. Agencija je poudarila, da bodo sredstva na voljo za 575 od 1 857 projektov (od skupno 2 398 predloženih projektov), ki so presegli prag.

4. Agencija je navedla, da bo o pritožnikovem predlogu pravočasno sprejela uradno odločitev. Poleg tega je poudarilo, da bi bilo treba v primeru, da tožeče stranke ne bi bile zadovoljne z rezultatom ocene svojega predloga in bi želele uporabiti postopek pravnega varstva, vložiti zahtevo do 25. decembra 2009. Dopis je vseboval opombo z naslovom „Opostopku pravnega varstva“,v kateri je bilo navedeno, da se bo postopek pravnega varstva nanašal na to, kako je bil vložnikov predlog obravnavan v postopku ocenjevanja in preverjanja upravičenosti, ter da ne gre za samodejno ponovno ocenjevanje.

5. Agencija je 22. decembra 2009 vlagatelje obvestila o končnem stanju njihovih predlogov. Pritožnikov predlog je bil uvrščen v kategorijo „C“, ki je ustrezala kategoriji „Predlogi,ki presegajo pragove, vendar niso bili ohranjeni za financiranje niti na rezervnem seznamu zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev“. Splošni statistični podatki so pokazali, da je bilo v tej kategoriji 1 108 predlogov, 575 predlogov je bilo priporočenih za financiranje (kategorija „A“), 174 predlogov pa je bilo uvrščenih na rezervni seznam (kategorija „B“).

6. Po mnenju pritožnika je bilo iz zbirnega poročila o oceni njegovega predloga jasno, da ocenjevalci niso razumeli njegovega predloga. Pritožnik se je zato odločil, da je treba vložiti zahtevek za povračilo škode. Ta zahtevek je bil predložen 23. decembra 2009 in je vključeval zahtevek za ponovno oceno oddelkov poročila, ki obravnavajo oceno predloga v okviru merila 1 (Znanstvena in tehnološka kakovost) in merila 5 (Učinek).

7. Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave (GD RTD) je 21. januarja 2010 potrdil prejem zahtevka za povračilo škode in navedel, da bo odgovor poslan do začetka aprila 2010.

8. GD RTD ga je 28. aprila 2010 po poizvedbi pritožnika, da ni prejel odgovora, obvestil, da bo odgovor poslan „vnaslednjih tednih“. Pritožnik je 10. in 15. junija 2010 ponovno pisal GD RTD in Agenciji ter se pritoževal nad zamudo pri pošiljanju odgovora. Pritožnik je vprašal tudi, ali bi bilo mogoče navesti pragove za razvrstitev v kategoriji A in B. Agencija je 16. junija 2010 pritožnika obvestila, da bo odgovor poslala v zelo kratkem času.

9. Direktor Agencije je 23. junija 2010 koordinatorja pritožnikovega projekta obvestil, da je bil zahtevek za ponovno oceno zavrnjen. Direktor je pojasnil, da je predlog pregledal notranji odbor za pregled ocenjevanja (v nadaljnjem besedilu: odbor za pritožbe), katerega naloga je preučiti, ali je v postopku ocenjevanja prišlo do napake, ki bi lahko ogrozila odločitev o financiranju predloga ali ne. Poudaril je, da odbor za pritožbe ne ocenjuje samega predloga niti ne dvomi v znanstveno presojo ustrezno usposobljenih strokovnjakov. Direktor je poudaril, da je odbor za pravna sredstva ugotovil, da ni dovolj dokazov, ki bi podprli pritožnikovo zahtevo za pravna sredstva, in da je rezultat prvotne ocene tako ostal nespremenjen. Priložena je bila kopija zbirnega poročila odbora za pritožbe. Sklicevala se je na dejstvo, da se je 26. marca ter 5. in 6. maja 2010 sestal odbor za pravna sredstva za ta razpis za zbiranje predlogov, in sklenila, da ni razlogov za podporo pritožnikovi zahtevi za pravna sredstva. Nadalje je navedla, da je odbor za pritožbe preučil profile strokovnjakov, ki so sodelovali pri ocenjevanju pritožnikovega predloga, in sklenila, da ima odbor kot celota ustrezno strokovno znanje za presojo predloga v skladu z merili ocenjevanja. Omenila je tudi, da je odbor za pritožbe potrdil, da je bila ocena pritožnikovega predloga izvedena na pošten in pregleden način, pri čemer so bili v celoti upoštevani uveljavljeni postopki ocenjevanja.

10. Pritožnik se je 1. novembra 2010 obrnil na varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

11. Varuhinja človekovih pravic se je odločila začeti preiskavo naslednjih obtožb:

Obtožbe:

1) Pritožnikova zahteva za ponovno oceno, ki jo je predložil njegov koordinator, je bila zavrnjena zgolj zato, ker ni bilo mogoče podvomiti v presojo strokovnjakov/ocenjevalcev (popritožnikovih besedah so „referenti nezmotljivi“).

2) Posredovanje (i) potrdila o prejemu zahtevka za povračilo škode in (ii) končnega odgovora je povzročilo nepotrebno zamudo.

3) Komisija naj bi storila napako, ker ni razkrila nekaterih informacij v zvezi z ocenjevanjem, ki so ga opravili podrazdelki, in sicer najvišjih in najnižjih točk v vsaki od razvrstitev A, B in C.

12. Glede na to, da je pritožnik navedel, da je njegova pritožba proti Komisiji, in glede na pomembno vlogo, ki jo ima Komisija v tem okviru, je varuh človekovih pravic svojo zahtevo za mnenje v tej zadevi poslal Komisiji. Vendar je mnenje predložila Agencija. Pritožnik v svojih pripombah navaja, da je po njegovem mnenju Komisija ustrezen organ za odgovor v tej zadevi. Vendar varuh človekovih pravic v skladu s svojo običajno prakso v primerih, ki vključujejo izvajalske agencije, razume, da se ta zadeva nanaša predvsem na agencijo. Vendar bo glede na vlogo, ki jo ima Komisija, kopija odločbe v tej zadevi poslana tudi predsedniku Komisije.

13. Pritožnik se v svojih pripombah na mnenje Agencije v zvezi z domnevno zamudo, do katere je prišlo v tem primeru, sklicuje na dejstvo, da Agencija svoj pozen odgovor opravičuje s sklicevanjem na nenavadno veliko število zahtevkov za odškodnino. Pritožnik trdi, da je to jasen znak, da ima Komisija težave s kakovostjo svojih strokovnjakov, in varuha človekovih pravic obvešča, da želi vedeti, koliko zahtevkov za povračilo škode je vložil posamezni odbor in kakšna je bila stopnja uspešnosti zahtevkov za povračilo škode (po posameznih odborih in na splošno).

14. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnikova zahteva dejansko pomeni ločeno trditev, in sicer, da Komisija ne uporablja dovolj kakovostnih strokovnjakov. Ta trditev ne spada na področje te preiskave. Navaja tudi, da se mu za namene te preiskave ne zdi potrebno iskati informacij o tem vprašanju. Ugotavlja, da bi se moral pritožnik, če želi pridobiti informacije v zvezi s tem, obrniti na agencijo.

15. Pritožnik v svojih pripombah navaja, da želi poznati pragove za IEF 2010. Vendar se ta preiskava nanaša le na IEF 2009. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bilo to vprašanje obravnavano v preiskavi v zadevi 2111/2011/RA (glej opombo 1 zgoraj).

Preiskava

16. Varuh človekovih pravic je 30. novembra 2010 začel preiskavo te zadeve. Agencija je 6. maja 2011 poslala svoje mnenje, ki ga je skupaj s pozivom k predložitvi pripomb posredovala pritožniku. Pritožnik je 2. junija 2011 predložil pripombe, 31. januarja 2012 pa jih je poslal varuhu človekovih pravic.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Trditev, da je bila zahteva za ponovno oceno napačno zavrnjena

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

17. Pritožnik vztraja, da je bila njegova zahteva za odškodnino zavrnjena z obrazložitvijo, da so „napoteni nezmotljivi“. Po njegovem mnenju to pomeni, da je sistem mogoče zlorabiti brez posledic. Sprašuje se, zakaj ni ustreznih sistemov, ki bi omogočali ustrezno ponovno oceno, ki bi obravnavala tudi morebitne napačne ocene ali kršitve ocenjevalcev. Pritožnik ima vtis, da se EU pri razdeljevanju milijonov evrov popolnoma zanaša na ocenjevalce, ne da bi dovolila povratne informacije ali drugo mnenje. Nazadnje, glede na to, kar imenuje "slab odgovor" na njegovo zahtevo za odškodnino, se sprašuje, zakaj so bili potrebni trije sestanki za razpravo o tem in kaj je bilo rečeno o ponovni oceni na teh sestankih.

18. Po navedbah Agencije se je pritožnik v celoti zavedal narave pravnega sredstva, ki je jasno navedeno v prejetem informativnem dopisu. Poudarila je, da se preverjata postopek ocenjevanja in postopek preverjanja upravičenosti, ter poudarila, da ni samodejne ponovne ocene predlogov. Agencija meni, da je postopek pravnega varstva izvedla v skladu s posebnimi postopkovnimi zahtevami in da ni dokazov, ki bi podpirali potrebo po ponovni oceni predloga.

19. Agencija se v zvezi s postopkom pravnega varstva sklicuje zlasti na Sklep Komisije o "pravilih za predložitev predlogov in s tem povezanih postopkih ocenjevanja, izbire in dodelitve"[3] (v nadaljnjem besedilu: pravila), v katerem je pojasnjeno, kako bo odbor za pravna sredstva obravnaval zahtevke vložnikov za pravno varstvo. Ta sklep se v Agenciji nadalje izvaja z notranjimi smernicami o postopku pravnih sredstev v okviru sedmega okvirnega programa za ocenjevanje predlogov in preverjanje upravičenosti predlogov. V skladu s točko 8 notranjih smernic lahko odbor za pritožbe obravnava le pritožbe, ki se nanašajo na pomanjkljivosti pri obravnavi ocenjevanja predlogov. Odbor za pritožbe ne bo razpravljal o presoji ustrezno usposobljenih strokovnjakov ali podvomil vanjo in ne bo sam ocenil predloga, je dejala agencija. Vendar to ne pomeni, da predlog ne bo nikoli ponovno ocenjen. V nekaterih okoliščinah, navedenih v notranjih smernicah, lahko Odbor priporoči ponovno oceno celotnega predloga ali njegovega dela, „kadar obstajajo dokazi v podporo pritožbi in obstaja resen problem pri ocenjevanju predloga ter je verjetno, da je ta problem negativno vplival na odločitev o tem, ali naj se predlog financira ali ne“.

20. Pri preučitvi zahtevka za povračilo škode v obravnavani zadevi se je odbor za povračilo škode skliceval na ustrezno dokumentacijo v zvezi z razpisom in oceno. Ti dokumenti so navedeni v zbirnem poročilu odbora za pravna sredstva: pritožbo, predlog, zbirno poročilo o oceni, življenjepise ocenjevalcev, pojasnilo, ki ga je pripravil projektni referent Agencije, navodila za prijavitelje za razpis in delovni program za leto 2009 posebnega programa Ljudje.

21. Agencija je nadalje poudarila ugotovitev odbora za pritožbe, v skladu s katero „je odbor preučil profile strokovnjakov, vključenih v oceno tega posebnega predloga, in ugotovil, da ima odbor kot celota ustrezno strokovno znanje za presojo predloga v skladu z merili za ocenjevanje“. Odbor za pravna sredstva je tudi potrdil, da je bilo ocenjevanje izvedeno na pošten in pregleden način, pri čemer so bili v celoti upoštevani uveljavljeni postopki ocenjevanja.

22. Agencija zaključuje z navedbo, da je odbor za pravna sredstva skrbno upošteval vse te elemente, ko je odločil, da ni zadostnih dokazov v podporo zahtevku za pravna sredstva.

23. Ob sklicevanju na izjavo Agencije, da „odborne bo podvomil v presojo ustrezno usposobljenih skupin strokovnjakov“,pritožnik v svojih pripombah vztraja, da to pomeni, da Agencija meni, da je njena skupina strokovnjakov nezmotljiva. Domnevna nezmotljivost teh strokovnjakov vodi do nepreglednih in nepoštenih rezultatov z morebitno škodo za prosilce in evropske davkoplačevalce. Pritožnik vztraja, da pripombe strokovnjakov kažejo, da niso razumeli njegovega predloga in da je to negativno vplivalo na odločitev o financiranju njegovega predloga.

24. V odgovor na trditev Agencije, da so bili strokovnjaki, ki so ocenjevali pritožnikov predlog, za to usposobljeni, pritožnik trdi, da če bi bilo to res, bi to pomenilo, da so namerno napačno ocenili njegov predlog in sledili svojemu dnevnemu redu. Vendar vztraja, da strokovnjaki niso bili usposobljeni za ustrezno oceno njegovega predloga. Po pridobitvi seznama "tako imenovanih" strokovnjakov pritožnik trdi, da med strokovnjaki ni bilo vrhunskih ali celo drugorazrednih strokovnjakov z njegovega raziskovalnega področja. Na podlagi tega trdi, da strokovnjaki niso bili dovolj usposobljeni za oceno njegovega predloga. To trditev ponavlja v svojih nadaljnjih pripombah, v katerih na podlagi članka, ki so ga soavtorji pripravili strokovnjaki, meni, da je pristop, ki ga zagovarja v svojem predlogu, boljši od pristopa, ki ga zagovarjajo strokovnjaki.

Ocena varuha človekovih pravic

25. Varuh ugotavlja, da je pri ugotavljanju razlogov za začetek te preiskave ustrezno upošteval pritožnikovo trditev, da bi morala obstajati vsaj "možnost" nadaljnje vsebinske presoje, kadar se izpodbija odločitev o vlogi za nepovratna sredstva. Varuh ugotavlja tudi, da je v svoji odločbi v zadevi 1793/2009/(JMA)MHZ, ki se je nanašala tudi na zavrnitev predloga, predloženega v okviru razpisa za zbiranje predlogov v okviru 7. okvirnega programa, in v kateri je pritožnik v bistvu trdil, da je bila ocena predloga vsebinsko napačna, poudaril, da ocena raziskovalnih predlogov sproža zapletena znanstvena vprašanja in da bi moral biti zato njegov pregled običajno omejen na presojo, ali obstaja očitna napaka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Varuhinja človekovih pravic je tudi poudarila, da je ta pristop v skladu s standardom, ki ga uporabljajo sodišča Unije[4].

26. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se oddelek 5.3 pravil z naslovom „Pomoč, poizvedbe in pravna sredstva“ glasi:

"(...)

V [začetnem informativnem dopisu] bo naveden tudi naslov, ki se uporabi, če koordinator meni, da je pri obravnavi njegovega predloga prišlo do pomanjkljivosti, ki so ogrozile izid postopka ocenjevanja. (...) Koordinator mora navesti ime in identifikator razpisa, številko (če obstaja), ime in kratico predloga ter popoln opis domnevnih pomanjkljivosti. (...).

Nato bo sklican notranji odbor za pregled ocenjevanja (v nadaljnjem besedilu: odbor za pritožbe), ki bo preučil primere, ki so jih koordinatorji predložili pred zgoraj navedenim rokom, z uporabo metode, opisane v prvotnem informativnem dopisu. Pritožbe, ki ne izpolnjujejo teh pogojev ali ne obravnavajo ocenjevanja ali preverjanja upravičenosti določenega predloga, ne bodo obravnavane.

Odbor se lahko v skladu z obravnavanimi razpisi sestane v različnih sestavah. Vloga odbora je zagotoviti skladno pravno razlago takih zahtev in enako obravnavo prosilcev. Na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi s predlogom in njegovo oceno pripravlja strokovna mnenja o izvajanju postopka ocenjevanja. Deluje neodvisno. Odbor sam ne ocenjuje predloga. Če odbor meni, da je bil postopek preverjanja ali ocenjevanja upravičenosti neuspešen, kar bi lahko ogrozilo odločitev o financiranju predloga, lahko predlaga, da neodvisni strokovnjaki dodatno ocenijo celoten predlog ali njegov del. Odbor ne bo podvomil v presojo ustrezno usposobljenih skupin strokovnjakov.

Odbor sestavljajo uslužbenci Komisije, ki imajo potrebno strokovno znanje na področju pravnih in postopkovnih zadev, vsebin S & T in/ali informacijskih sistemov, ki se razlikujejo glede na primere, za katere je zaprošen. Predseduje mu uradnik iz oddelka, ki ni pristojen za razpis. Koordinator razpisa (ali druga imenovana oseba iz oddelka, pristojnega za razpis) je član odbora.

(...)

Postopek s pravnimi sredstvi ne nadomešča kanalov, ki se uporabljajo za vse tožbe Komisije, in sicer: generalni sekretariat Komisije zaradi kršitve kodeksa dobrega upravljanja (odnosi z javnostjo); Evropski varuh človekovih pravic za „nepravilnosti“; Sodišče Evropskih skupnosti za odločitve, ki vplivajo na osebo ali pravni subjekt. Ti kanali so na voljo tudi prosilcem, ki želijo vložiti pritožbo po zgoraj navedenem roku.“

27. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da zgoraj opisani postopki vključujejo dve fazi, prvo, ki jo izvede odbor za pritožbe, in po potrebi drugo, ki jo izvedejo neodvisni strokovnjaki.

28. Prvič, odbor za pritožbe preuči vse primere, ki so jih predložili koordinatorji. Odbor za pritožbe preuči domnevne pomanjkljivosti pri obravnavi predlogov, da bi ugotovil, ali so ogrozile izid postopka ocenjevanja. V ta namen mora zahtevek za povračilo škode vsebovati popoln opis domnevnih pomanjkljivosti. Če odbor za pritožbe po preučitvi domnevnih pomanjkljivosti pri obravnavi predloga ugotovi, da so obstajale pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile izid postopka ocenjevanja, sam ne nadaljuje ponovnega ocenjevanja predloga. Vsaka taka ponovna ocena se opravi samo v fazi 2.

29. Če odbor za pritožbe meni, da je prišlo do napake v postopku preverjanja ali ocenjevanja upravičenosti, ki bi lahko ogrozila odločitev o financiranju predloga, bo predlagal, da neodvisni strokovnjaki dodatno ocenijo celoten predlog ali njegov del (2. faza postopka).

30. Varuhinja človekovih pravic razume, da je namen tega dvostopenjskega pristopa preprečiti, da bi se vsak prosilec, ki je razočaran nad novico, da njegovemu predlogu ni bilo dodeljeno financiranje, pritožil na odločitev, da bi samodejno pridobil drugo mnenje. Varuhinja človekovih pravic meni, da je ta pristop povsem razumen. Ta pristop pomeni, da se lahko predlogi ponovno ocenijo, kadar odbor za pritožbe meni, da je to primerno[5].

31. Varuh človekovih pravic lahko opredeli tri razloge, ki bi privedli do popolne ponovne ocene: (i) če prosilec predloži dokaze o postopkovnih napakah, na primer, če je jasno, da je bil korak v postopku spregledan; (ii) če vlagatelj predloži dokaze o dejanskih napakah, na primer če se strokovnjaki sklicujejo na napačen predlog[6]; (iii) če tožeča stranka predloži dokaze o očitni napaki pri presoji.

32. V obravnavani zadevi pritožnik ni predložil dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je bila v postopku ocenjevanja storjena postopkovna ali dejanska napaka ali očitna napaka pri presoji. Nasprotno, pritožnikove pripombe kažejo, da se preprosto ne strinja z vsebinsko znanstveno oceno njegovega predloga, ki jo je opravil odbor. Po mnenju varuha človekovih pravic taki dokazi ne zadostujejo za utemeljitev ponovne ocene.

33. V zvezi s pritožnikovimi trditvami o morebitnih nepravilnostih ocenjevalcev se varuh človekovih pravic sklicuje na notranje smernice, navedene v odstavku 19 zgoraj, v skladu s katerimi lahko odbor za pravna sredstva priporoči ponovno oceno celotnega predloga ali njegovega dela, „če obstajajo dokazi v podporo pritožbi in obstaja resna težava pri ocenjevanju predloga ter če je verjetno, da je ta težava negativno vplivala na odločitev o tem, ali naj se predlog financira ali ne“. Varuhinja človekovih pravic razume, da če bi prosilec predložil dokaze o nepravilnostih (ki bi spadali v opredelitev „postopkovne napake“), bi to zagotovo lahko povzročilo ponovno oceno.

34. Iz določb, navedenih v točki 26 zgoraj, prav tako izhaja, da delo ocenjevalcev nadzirajo tudi generalni sekretariat Komisije ter varuh človekovih pravic in sodišča. Kar zadeva varuha človekovih pravic, standard pregleda, ki ga izvaja, ne bo vplival na odbor za odškodnine ali celo na ocenjevalce. Ocenjevanje raziskovalnih predlogov sproža zapletena znanstvena vprašanja. Varuh človekovih pravic meni, da bi moral biti pri preučitvi tovrstnih trditev njegov nadzor običajno omejen na presojo obstoja očitne napake v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je ta pristop v skladu s standardom, ki ga uporabljajo sodišča Unije[7].

35. Glede na navedeno varuh človekovih pravic ne najde nobenega primera nepravilnosti, ki bi ustrezal pritožnikovi trditvi. Ne glede na to ugotovitev in glede na izjavo iz odstavka 34 v zvezi s standardom nadzora, ki ga bo uporabil, ko bo poskušal ugotoviti, ali je v obrazložitvi izpodbijane odločbe prišlo do očitne napake, varuh človekovih pravic ugotavlja, da bi odbor za pritožbe v tej odločbi lahko zagotovil podrobnejše informacije v zvezi s svojimi razpravami. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da ga je agencija obvestila, da je odbor za pritožbe trikrat razpravljal o pritožnikovem predlogu. Ugotavlja pa tudi, da se je odbor za pritožbe v svojem zbirnem poročilu omejil na obveščanje pritožnika o (i) dokumentih, s katerimi se je posvetoval; (ii) svojo ugotovitev, da ima odbor ustrezno strokovno znanje za presojo predloga ter da je bilo ocenjevanje izvedeno na pošten in pregleden način, pri čemer so bili v celoti upoštevani ustrezni postopki; in (iii) svoj splošni sklep, da je pritožnik v podporo svoji pritožbi predložil „nezadostne dokaze“. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da bi lahko Agencija pritožniku predložila podrobnejša pojasnila[8]. V zvezi s tem v nadaljevanju navaja še eno pripombo.

B. Trditev o zamudi

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

36. Pritožnik trdi, da je prišlo do nepotrebne zamude pri pošiljanju (i) potrdila o prejemu zahtevka za povračilo škode in (ii) končnega odgovora. Poudarja, da je trajalo cel mesec, da je prejel potrdilo o prejemu, in pol leta, da je dobil odgovor na svojo zahtevo za odškodnino. Navaja, da pričakuje, da bo rezultat svoje zahteve za odškodnino prejel v enem mesecu, rezultat morebitne ponovne ocene pa v treh mesecih.

37. Agencija v svojem mnenju o pritožbi navaja naslednje informacije. V zvezi s točko (i) oddelek 5.3 pravil določa, da se začetni odgovor pritožnikom pošlje najpozneje tri tedne po roku za vložitev zahtevkov za pravna sredstva. V zadevnem primeru je bil rok za vložitev zahtevkov za povračilo škode 25. december 2009. Komisija je 21. januarja 2010, torej štiri koledarske tedne pozneje, pritožniku poslala potrdilo o prejemu, vendar še vedno v roku 15 delovnih dni, določenem v Kodeksu dobrega upravnega ravnanja Komisije. Agencija pojasnjuje, da je bila zamuda v tem primeru posledica božičnih praznikov in izjemno velikega števila pritožb (177), za katere je bilo treba pripraviti odgovore. V zvezi s tem Agencija nadalje poudarja, da je izjemno veliko število zahtevkov za odškodnino ustrezalo povečanju števila predlogov, predloženih v odgovor na tri razpise za individualne štipendije (povečanje za 40 % v primerjavi z letom 2008, navaja). V zvezi s točko (ii) Agencija navaja, da je pravilna, da je končni odgovor dala 23. junija 2010, čeprav je bilo v prvotnem odgovoru z dne 21. januarja 2010 navedeno, da je končni odgovor mogoče pričakovati do začetka aprila 2010.

38. Na splošno agencija priznava, da je postopek pravnega varstva povzročil zamude. Obžaluje, da so bile take zamude v veliki meri neizogibne, saj je bilo treba upoštevati stroge postopke, pri čemer je bilo za vsak korak v postopku potrebno minimalno obdobje za pravilno izvedbo, in da je bilo veliko zahtevkov za odškodnino. Agencija navaja, da je že sprejela ukrepe za ustanovitev dodatnega odbora za pravna sredstva za ublažitev te težave v prihodnosti. Direktor Agencije je na podlagi svojih izkušenj z veliko delovno obremenitvijo odbora za pravna sredstva zdaj ustanovil dodaten odbor za pravna sredstva, da bi zagotovil hitrejšo obravnavo zahtevkov za pravna sredstva v prihodnosti.

39. Pritožnik izraža nestrinjanje z mnenjem Agencije o tej točki. Če agencija zaradi praznikov ne more potrditi, da je v enem tednu prejela zahtevo za odškodnino, bi morala ustrezno premakniti rok, pravi. Poleg tega trdi, da je tritedenski rok, določen v pravilniku, nesprejemljiv. Poleg tega bi moral imeti odbor za pravna sredstva možnost, da to stori v enem mesecu od predložitve zahteve, saj zgolj preuči, ali naj sprejme zahtevo za pravno varstvo ali ne. V primeru, da zahtevek za pravno varstvo privede do ponovne ocene predloga, celoten postopek ne bi smel trajati dlje kot prvotni postopek ocenjevanja, pravi.

Ocena varuha človekovih pravic

40. Varuh opozarja, da je pritožnik trdil, da je prišlo do nepotrebne zamude pri pošiljanju (i) potrdila o prejemu zahteve za odškodnino in (ii) končnega odgovora. Varuh človekovih pravic bo nato preučil ti dve vprašanji.

41. V zvezi s točko (i) je v pravilniku določen tritedenski rok za pošiljanje prvotnega odgovora na zahtevke za povračilo škode. Navedeni rok začne teči od roka za vložitev zahtevkov za povračilo škode. Pritožnik trdi, da je to pretirano. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da člen 14 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev določa, da vsak dopis ali pritožba prejme potrdilo o prejemu v roku dveh tednov. Vendar Agencija navaja kodeks Komisije, ki določa rok 15 delovnih dni. Varuh človekovih pravic ni prepričan, da so za pošiljanje potrdila o prejemu potrebni trije tedni ali 15 delovnih dni. V vsakem primeru Agencija tega roka ni upoštevala.

42. Razlog, ki ga je navedla agencija, je bilo veliko število zahtevkov za odškodnino. Glede na to, da je potrdilo o prejemu sestavljeno iz standardiziranega pisma, število takih zahtevkov običajno ne bi smelo povzročiti zamude. Varuh človekovih pravic pa se zaveda, da je bilo sporno obdobje božični praznik. Meni, da bi bilo v skladu z načeli dobrega upravljanja, če bi se kandidatom, ki zahtevajo odškodnino, pojasnilo, zakaj je bilo zadevno potrdilo o prejemu odloženo. V zvezi s tem bo podal še eno pripombo.

43. V zvezi s točko (ii) varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pravilnik ne določa roka, v katerem je treba končati vsebinski odgovor na pritožbeni postopek. Komisija je v svojem potrdilu o prejemu v tem primeru pritožnika obvestila, da lahko pričakuje odgovor v treh mesecih. Varuh človekovih pravic mora zato analizirati, ali bi bilo mogoče čas, potreben za obravnavo pritožnikove zahteve za povračilo škode, na splošno šteti za pretiran, ob upoštevanju okoliščin primera.

44. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da člen 17 (Razumen rok za sprejemanje odločitev) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev določa:

"1. Uradnik zagotovi, da se odločitev o vsaki zahtevi ali pritožbi, naslovljeni na institucijo, sprejme v razumnem roku, brez odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih od datuma prejema. Isto pravilo se uporablja za odgovarjanje na dopise članov javnosti in za odgovore na upravne zapiske, ki jih je uradnik poslal svojim nadrejenim in zahteval navodila v zvezi z odločitvami, ki jih je treba sprejeti.

2. Če o zahtevi ali pritožbi, naslovljeni na institucijo, zaradi zapletenosti vprašanj, ki jih postavlja, ni mogoče odločiti v zgoraj navedenem roku, uradnik o tem čim prej obvesti avtorja. V tem primeru bi bilo treba avtorja v najkrajšem možnem času obvestiti o dokončni odločitvi.“

45. V obravnavani zadevi je pritožnik 24. decembra 2010 vložil zahtevo za povračilo škode, rezultati ponovne ocene pa so mu bili poslani 23. junija 2011, torej šest mesecev pozneje. To je precej dlje od dvomesečnega roka, določenega v zgoraj navedenem členu zakonika.

46. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da lahko zapletenost zadevne zadeve upraviči daljše obdobje. V zvezi s tem je Agencija pojasnila, da je bila zamuda pri obravnavi pritožnikove zahteve za povračilo škode posledica dejstva, da (i) je morala upoštevati stroge postopke in da je večina korakov v teh postopkih trajala neizogiben minimalni čas; (ii) odbor za pravna sredstva je moral preučiti skupno 177 zahtevkov za pravna sredstva. Ugotavlja, da je agencija izrazila tudi obžalovanje zaradi nastalih zamud.

47. Glede na zgoraj navedene okoliščine varuh človekovih pravic meni, da zamude pri obravnavi pritožnikove zahteve za povračilo škode v tem primeru ni mogoče šteti za očitno pretirano. Zato varuh človekovih pravic ne najde nobenega primera nepravilnosti, ki bi ustrezal pritožnikovi trditvi.

48. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je agencija sprejela ukrepe za preprečevanje zamud v prihodnosti. Da bi ugotovil učinkovitost teh ukrepov, varuh človekovih pravic v nadaljevanju navaja še eno pripombo[9].

C. Trditev, da je Komisija storila napako, ker ni razkrila nekaterih informacij v zvezi z ocenjevanjem, ki so ga opravili podskupine

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

49. Pritožnik trdi, da je Komisija storila napako, ker ni objavila nekaterih informacij v zvezi z oceno, ki so jo opravili podrazdelki, in sicer najvišje in najnižje točke v vsaki od razvrstitev A, B in C.

50. Agencija v svojem mnenju najprej navaja, da te informacije niso objavljene, saj je sama razvrstitev notranji postopek Komisije, ki sledi strogim, uveljavljenim pravilom. Natančneje, po ocenjevanju se vsi predlogi razvrstijo glede na njihovo skupno oceno v tematskem pododdelku, opredeljenem v delovnem programu. Razvrstitev preverijo in odobrijo strokovni ocenjevalci. Poleg tega je treba opozoriti, da so stopnje uspešnosti v vseh podrazdelkih enake, saj se sredstva dodeljujejo podrazdelkom glede na število predlogov, predloženih vsakemu podrazdelku (glej delovni program za leto 2009, str. 7).

51. Kot je navedeno v členu 15(3) Uredbe (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[10], se „[v]loge [...] razvrstijo glede na rezultate vrednotenja. Odločitve o financiranju se sprejmejo na podlagi te razvrstitve.“ Razvrstitev predlogov iz kategorij A in B je objavljena na spletišču CORDIS[11].

52. Agencija dodaja, da je bila zahteva pritožnika po elektronski pošti z dne 10. junija 2010 za objavo mejnih vrednosti za uvrstitev v razvrstitveni kategoriji A in B v poznejši izmenjavi dopisov z njim prezrta. Agencija se je po posvetovanju s Komisijo strinjala, da pritožniku razkrije naslednje informacije: najvišje in najnižje točke v vsaki razvrstitvi A, B in C so bile: v kategoriji A najvišja ocena 90,7 najnižja ocena 83,6; v kategoriji B najvišja ocena 83,5 najnižja ocena 82,2; v kategoriji C najvišja ocena 81,8 najnižja ocena 70,3.

53. Pritožnik v svojih pripombah navaja, da ne razume, iz katerih razlogov mu Komisija/agencija zdaj zagotavlja zahtevane informacije, saj so spremenili svoje mnenje o tej zadevi[12].

Ocena varuha človekovih pravic

54. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Agencija pritožniku zdaj predložila informacije, ki jih je zahteval. Ugotavlja, da ni razlogov za nadaljnje preiskave tega vprašanja v okviru sedanje preiskave.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjimi ugotovitvami:

Kar zadeva prvo in drugo trditev, Agencija ni ravnala nepravilno.

V zvezi s tretjo trditvijo ni razlogov za nadaljnje preiskave.

Pritožnik in Agencija bosta obveščena o tej odločitvi.

Dodatne opombe

Odbor za pravna sredstva bi si moral pri odgovarjanju na zahtevke za pravna sredstva prizadevati, da pri pojasnjevanju, zakaj zahtevek ne vodi do ponovne ocene, navede podrobnejše razloge.

Agencija bi si morala prizadevati, da potrdilo o prejemu pošlje čim prej, najpozneje pa v roku treh tednov, določenem v pravilniku. Če tega roka ne upošteva, se mora opravičiti in podati pojasnila.

Da bi varuh človekovih pravic pridobil konkretne informacije v podporo zavezam Agencije v zvezi s prihodnjim trajanjem postopkov pravnega varstva, bi mu bil hvaležen, če bi ga lahko Agencija obvestila o povprečnem trajanju nadaljnjih postopkov pravnega varstva v podobnih primerih v zvezi z štipendijami znotraj Evrope.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 9. julija 2012

---

[1] Pritožnik je v odgovor na razpis za zbiranje predlogov iz leta 2010 predložil revidirano različico svojega predloga. Varuh človekovih pravic trenutno preiskuje pritožbo istega pritožnika v zvezi z njegovim predlogom iz leta 2010 (zadeva 2111/2011/RA – zaupno). Pritožnik zlasti trdi, (i) da odbor za pritožbe ni ustrezno pregledal ocene njegovega predloga, (ii) da je Izvajalska agencija za raziskave neupravičeno zavrnila objavo najvišjih in najnižjih točk, potrebnih za kategorije A, B in C znotrajevropske štipendije (IEF) 2010, in (iii) da je Agencija napačno zavrnila objavo imen ocenjevalcev njegovih predlogov IEF 2009 in IEF 2010.

[2] Izvajalska agencija za raziskave je organ financiranja, ki ga je Evropska komisija ustanovila za spodbujanje odličnosti na področju raziskav in inovacij. Upravlja velik del Sedmega okvirnega programa. Kot izvajalska agencija se osredotoča na naloge upravljanja, ki jih Komisija odda v zunanje izvajanje, in spodbuja učinkovitost pri obravnavanju potreb raziskovalne skupnosti. Agencija je bila ustanovljena leta 2007 v Bruslju za čas trajanja Sedmega okvirnega programa in je avtonomna od 15. junija 2009.

[3] Pravila Komisije o postopku ocenjevanja (Pravilaza predložitev predlogov in z njimi povezani postopki ocenjevanja, izbire in dodelitve, različica 3, 21. avgust 2008, COM(2008) 4617). Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je ta pravila nadomestila različica 4, sprejeta s sklepom Komisije z dne 28. februarja 2011; UL 2011, L 75, str. 1.

[4] Glej odločitev Evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 1793/2009/(JMA)MHZ, odstavek 21.

[5] Razlikovati je treba med pregledom predloga (ki ga opravi odbor za pritožbe in ki je faza postopka, ki se obravnava v tej zadevi) in ponovnim ocenjevanjem, ki ga opravijo neodvisni strokovnjaki. Kot je navedeno v točki 26 zgoraj, „odbor za pritožbe sam ne ocenjuje predloga“.

[6] Varuhinja človekovih pravic na primer ugotavlja, da je Komisija v zadevi 705/2009/DK v zvezi z Evropskim raziskovalnim svetom navedla, da je odbor za pritožbe ugotovil, da je bila med pripravo poročila o oceni pritožnikovega predloga storjena dejanska napaka. Komisija se je zato odločila, da je treba pritožnikov predlog ponovno oceniti in ponovno preučiti. Napaka je bila v tem, da je bil v eni fazi poročila naveden napačen projekt. Medtem ko je bilo na ocenjevalnem listu ocenjevalnega poročila navedeno pravilno ime projekta, so se pripombe komisije in ocenjevalcev na ocenjevalno poročilo nanašale na drug projekt.

[7] Glej zadevo T-13/99, Pfizer Animal Heath SA proti Svetu, Recueil 1999, str. II-1961, točka 169.

[8] Varuh človekovih pravic ugotavlja, da si odbor za pritožbe v odgovor na pritožnikovo zahtevo po pravnih sredstvih v zvezi z njegovim predlogom iz leta 2010 prizadeva, da bi mu zagotovil podrobnejša pojasnila.

[9] Varuh človekovih pravic je podal ustrezno dodatno pripombo v svoji odločitvi v zvezi z zadevo 705/2009/DK proti Evropskemu raziskovalnemu svetu.

[10] Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007-2013), UL 2006, L 391, str. 1.

[11] Glej ftp://ftp.cordis.europa.eu/pub/fp7/docs/calls/people/m-grantagreement-status-200905_en.pdf Glej tudi ustrezne posodobitve.

[12] Glej opombo 1 zgoraj.