Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na zavrnitev Evropske komisije, da v skladu z Uredbo 1049/2001 [1] odobri popoln dostop javnosti do končnega poročila projekta EQAR 2007- 4214/001/-001. To poročilo je Komisiji predložilo Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ("ENQA") in se je nanašalo na pripravo na vzpostavitev evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ("projekt EQAR")[2]. ENQA je bila odgovorna za vzpostavitev EQAR in je zaprosila za financiranje Komisije v okviru programa vseživljenjskega učenja.

2. Pritožnik je zahteval dostop do zaupnega dela končnega poročila projekta EQAR 2007- 4214/001/-001, ki vsebuje poročilo, predloženo Komisiji v zvezi s finančnimi informacijami o vzpostavitvi EQAR.

3. Komisija se je posvetovala z ENQA in jo vprašala, ali se strinja z razkritjem zaupnega dela končnega poročila. ENQA je razkritju nasprotovala. Komisija je nato pritožnika obvestila, da je zavrnila dostop javnosti do dokumenta z utemeljitvijo, da bi razkritje lahko oslabilo varstvo (a) zasebnosti in integritete posameznika, tj. izjeme glede dostopa javnosti iz člena 4(1)(b) Uredbe 1049/2001 [3] in (b) poslovnih interesov fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino, tj. izjeme glede dostopa javnosti iz prve alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001 [4].

4. Pritožnik je svojo prošnjo za dostop podaljšal tako, da je poslal potrdilno prošnjo.

5. Komisija se je v zvezi s to zadevo še dvakrat posvetovala z ENQA. ENQA se je nazadnje strinjala z razkritjem redigirane različice končnega poročila, zaradi česar je Komisija 5. marca 2010 odobrila delni dostop do končnega poročila. Komisija je zavrnila dostop do treh delov končnega poročila, in sicer poslovnega načrta EQAR (priloženega končnemu poročilu); del 6 končnega poročila z naslovom "Vključenost osebja"; in Prilogo I h končnemu poročilu z naslovom „Tabela finančnega poročanja“.

6. Komisija je v utemeljitev svoje odločitve o zavrnitvi dostopa navedla naslednjo obrazložitev.

7. Komisija je trdila, da poslovni načrt EQAR ne spada v okvir njene ocene prošnje za dostop na podlagi Uredbe št. 1049/2001, ker je pritožnik zadevni dokument že imel.

8. Komisija je zavrnila dostop do dela 6 končnega poročila na podlagi člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 in njegove izjeme od dostopa zaradi varstva zasebnosti in integritete posameznika. Komisija je trdila, da se izjema uporablja, ker ta del dokumenta vsebuje seznam oseb, ki so bile vključene v projekt, po kategoriji, partnerju in obdobju napotitve. Komisija je navedla, da so te informacije osebni podatki, ker se nanašajo na identificirane osebe in podatke zasebne narave v zvezi z njihovimi delovnimi nalogami in plačilom v okviru tega projekta.

9. Komisija je zavrnila dostop do preglednice finančnih poročil na podlagi prve alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 in njene izjeme od pravice do dostopa, ki je bila namenjena zaščiti poslovnih interesov. Komisija je pritožniku predložila opis narave nerazkritih postavk iz razpredelnice finančnega poročanja [5]. Vendar je Komisija trdila, da so bila vprašanja, obravnavana v delu 6 končnega poročila in preglednici finančnega poročanja, ogrožena v nerešenih sporih med pritožnikom in ENQA. Razkritje teh delov končnega poročila bi ogrozilo zmožnost ENQA, da učinkovito predstavi svoj primer pod enakimi pogoji kot druge stranke v tem sodnem postopku. To bi škodilo poslovnim interesom ENQA v zvezi z izidom pravdnega postopka. Komisija je navedla, da čeprav družba ENQA ni pridobitni subjekt, deluje kot kateri koli drug gospodarski subjekt na odprtem trgu, ko opravlja več svojih dejavnosti, kot so zaposlovanje osebja ter nakup opreme in storitev, potrebnih za njeno delovanje. Poleg tega je Komisija navedla, da dostopa do oddelka o dejanskih potnih stroških in dnevnicah preglednice za finančno poročanje ni mogoče odobriti, ker ta del vsebuje seznam oseb, ki so zahtevale potne stroške in dnevnice za projekt. Te informacije se štejejo za osebne podatke, ki so zaščiteni tudi na podlagi člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

10. Komisija je nazadnje opozorila, da se izjem od pravice do dostopa iz člena 4(1) Uredbe št. 1049/2001 ne sme uravnotežiti s prevladujočim javnim interesom. Vendar je treba izjemo iz člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 opustiti, če prevlada javni interes za razkritje. Tak interes mora biti, prvič, javni interes in, drugič, prevladati nad škodo, povzročeno z razkritjem. Komisija je poudarila, da je namen Uredbe 1049/2001 javnosti omogočiti dostop do dokumentov, katerih razkritje ne bi škodovalo javnemu interesu ali posebnim zasebnim interesom. Ker dostop v skladu z Uredbo 1049/2001 pomeni, da imajo lahko vsi člani javnosti dostop do dokumenta, pri presoji, ali se dostop do dokumenta lahko odobri ali ne, ni mogoče upoštevati nobenega posebnega interesa posameznika, na primer posebnega interesa prosilca. Glede na to, da je bil velik del zadevnih dokumentov že razkrit, je Komisija sklenila, da nima na voljo elementov, ki bi kazali na obstoj prevladujočega javnega interesa, ki bi prevladal nad potrebo po zaščiti poslovnih interesov ENQA.

Predmet preiskave

11. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da Komisija ni podala tehtnih in ustreznih razlogov za zavrnitev popolnega dostopa do dokumenta z naslovom Zaupni del končnega poročila projekta EQAR 2007- 4214/001/-001, vključno z njegovimi prilogami.

12. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija odobriti popoln dostop do dokumenta z naslovom Zaupni del končnega poročila projekta EQAR 2007- 4214/001/-001, vključno z njegovimi prilogami.

Preiskava

13. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj predloži mnenje o pritožbi. Službe varuha človekovih pravic so opravile tudi pregled spisa Komisije o tej zadevi. Komisija je predložila svoje mnenje o pritožbi, ki je bilo posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Varuh človekovih pravic od pritožnika ni prejel nobenih pripomb. Varuh človekovih pravic je 25. avgusta 2001 po telefonski korespondenci s pritožnikom v zvezi z zadevo Komisiji predložil predlog za sporazumno rešitev zadeve. Odgovor Komisije z dne 9. marca 2012 je bil posredovan pritožniku s pozivom, naj do 30. aprila 2012 predloži pripombe. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevna nepredložitev veljavnih in ustreznih razlogov za zavrnitev popolnega dostopa

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

14. Pritožnik je v svoji pritožbi trdil, da zaradi zavrnitve Komisije, da bi preučila, ali bi se poslovni načrt EQAR lahko objavil, ni mogel ugotoviti, ali ima enako različico poslovnega načrta, kot jo ima Komisija.

15. Pritožnik je nasprotoval tudi redigiranju imen sodelujočih članov osebja v poročilu. Skliceval se je na posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu v pritožbi 713/98/IJH in trdil, da so bila v poročilu navedena imena uslužbencev, da bi se zagotovila odgovornost za uporabo nepovratnih sredstev, ki jih je dodelila Komisija.

16. Pritožnik je nadalje trdil, da morebitne škodljive posledice za stranko v sodnem postopku ne morejo pomeniti poslovnih interesov v smislu izjeme iz prve alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001. Poleg tega ENQA poročila ni pripravila in predložila Komisiji v okviru sodnih postopkov na Finskem, temveč ga je pripravila v okviru upravnih postopkov med ENQA in Komisijo. Izjema glede dostopa javnosti v zvezi s sodnimi postopki (druga alinea člena 4(2) Uredbe 1049/2001 [6]) Komisiji ne bi omogočila, da bi se izognila obveznosti razkritja dokumentov, ki so bili pripravljeni v zvezi s povsem upravno zadevo.

17. Pritožnik je tudi trdil, da komercialne dejavnosti neprofitne organizacije niso enake „objektivnim poslovnim interesom, predvidenim v Uredbi“. Po njegovem mnenju Komisija ni dokazala obstoja objektivnih poslovnih interesov, ki bi jih bilo treba zaščititi. Razumevanje Komisije glede poslovnih interesov, ki jih je mogoče zaščititi, je pomenilo, da bi dejavnosti katerega koli subjekta, ki kupuje storitve na odprtem trgu, spadale pod izjemo iz prve alinee člena 4(2). Pritožnik je tudi poudaril, da je treba izjeme od pravice dostopa do dokumentov razlagati in uporabljati ozko.

18. Pritožnik je nazadnje ugovarjal odločitvi Komisije, da ne bo razkrila povezave na strani 13 končnega poročila pod naslovom „8- Dissemination & Exploitation“po stavku, ki se glasi: „Spletno mesto EQAR vsebuje rezervirano področje za člane EQAR in uradne opazovalce generalne skupščine, vključno s Komisijo. Dostopen je s prijavnim obrazcem na naslovu [črtano]“.

19. V zvezi s poslovnim načrtom EQAR se je Komisija sklicevala na vsebino svojega odgovora na pritožnikovo potrdilno prošnjo. Glede na to, da je pritožnik imel poslovni načrt, je Komisija utemeljila, da ji zaradi gospodarnosti virov ni treba preučiti, ali bi ga bilo mogoče objaviti v skladu z Uredbo 1049/2001.

20. Kar zadeva redigiranje imen sodelujočih članov osebja v delu 6 končnega poročila, je Komisija vztrajala pri obrazložitvi iz odgovora na potrdilno prošnjo. Trdila je, da redigiranje samih imen ne bi zadostovalo za varstvo zasebnosti zadevnih oseb, saj bi bilo te mogoče prepoznati na podlagi preostalih informacij iz tega dela, in sicer njihove kategorije osebja in obdobja napotitve.

21. V zvezi z ugovorom pritožnika zoper trditev, da morebitne škodljive posledice ene stranke v sodnem postopku pomenijo poslovne interese, je Komisija ponovno navedla, da ENQA, čeprav ni pridobitni subjekt, pri izvajanju več svojih dejavnosti, kot so zaposlovanje osebja ter nakup opreme in storitev, potrebnih za njegovo delovanje, deluje kot kateri koli drug gospodarski subjekt na odprtem trgu. Sprostitev ustreznih delov poročila v javno uporabo bi škodovala poslovnim interesom ENQA ,, ki je avtor zadevnega dokumenta. Dejstvo, da je ENQA nasprotovala razkritju nekaterih delov navedenega poročila z navedbo, da so informacije v teh delih pomembne v nerešenih sodnih postopkih, je eden od elementov ocene Komisije v zvezi s poslovnimi interesi ENQA. Komisija je opozorila na svojo izjavo v potrdilnem odgovoru, da bi razkritje redigiranih delov končnega poročila na podlagi ureditve javnega dostopa ogrozilo zmožnost ENQA, da učinkovito predstavi svoj primer pod enakimi pogoji kot druge stranke v tem sodnem postopku. Tak primer pa bi škodil poslovnim interesom družbe ENQA v zvezi z izidom pravdnega postopka.

22. Komisija je menila, da status zadevnega subjekta, to je dejstvo, da je ENQA nepridobitna organizacija, ni upošteven z vidika varstva poslovnih interesov. Komisija je trdila, da se iz besedila prve alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 ta določba uporablja za poslovne interese katere koli pravne osebe, javne ali zasebne.

23. V zvezi z morebitnim obstojem prevladujočega javnega interesa za razkritje je Komisija predložila enake argumente, kot jih je navedla v odgovoru na potrdilno prošnjo pritožnika.

24. V zvezi s trditvijo pritožnika, da bi bilo treba povezavo na strani 13 končnega poročila objaviti, če Komisija ne more predložiti pravnega razloga za njeno redigiranje, je Komisija navedla, da je to zunanja spletna stran, do katere ima dostop na podlagi svoje kakovosti kot opazovalec zadevne generalne skupščine. Ne gre za dokument, s katerim razpolaga v smislu člena 3 Uredbe št. 1049/2001. Zato je bilo geslo za prijavo za rezervirano področje na spletni strani EQAR izbrisano.

25. Iz zgoraj navedenih razlogov je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da so deli dokumentov, ki niso bili razkriti, jasno zajeti z izjemami iz Uredbe 1049/2001.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

Poslovni načrt EQAR

26. V zvezi z zahtevo za dostop do poslovnega načrta EQAR varuhinja človekovih pravic poudarja, da je pritožnik vložil zahtevo za dostop javnosti do poslovnega načrta v skladu z Uredbo 1049/2001. Dejstvo, da je pritožnik morda pridobil dostop do poslovnega načrta EQAR drugje, ne pomeni, da je bil poslovni načrt EQAR objavljen. Vsako prošnjo za dostop javnosti do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001 je treba obravnavati v skladu z določbami te uredbe. Zadevna institucija lahko zavrne dostop javnosti le, če velja ena od izjem od dostopa javnosti iz člena 4 [7]. V tem primeru varuh človekovih pravic ni prepričan, da so razlogi, ki jih je Komisija navedla za zavrnitev obravnave pritožnikove prošnje za dostop do poslovnega načrta EQAR, v skladu z določbami iz Uredbe 1049/2001. Ta zavrnitev bo obravnavana v predlogu varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev v nadaljevanju.

Del 6 končnega poročila

27. V zvezi z delom 6 končnega poročila in v njem navedenimi imeni varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Sodišče razsodilo o medsebojnem vplivu pravil EU o dostopu javnosti in pravil EU o varstvu podatkov v zadevi Bavarian Lager [8]. Evropski nadzornik za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) je nadalje analiziral zadevo Bavarian Lager v informativnem dokumentu z dne 24. marca 2011 z naslovom „Dostop javnosti do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, po sodbi v zadevi Bavarian Lager“[9]. V skladu z memorandumom o soglasju [10] med varuhom človekovih pravic in ENVP, v katerem sta se instituciji zavezali, da bosta sprejeli dosleden pristop k pravnim in upravnim vidikom varstva podatkov, varuh človekovih pravic meni, da je primerno analizirati ta primer ob upoštevanju smernic in sklepov ENVP iz njegovega informativnega dokumenta z dne 24. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: informativni dokument).

28. ENVP v osnovnem dokumentu ugotavlja, da sodba Bavarian Lager določa, da se priimki in imena lahko štejejo za "osebne podatke" in da sporočanje takih podatkov spada v opredelitev "obdelave" za namene Uredbe 45/2001 [11] (uredba o varstvu podatkov)[12]. Kadar je namen prošnje za dostop javnosti na podlagi Uredbe 1049/2001 pridobiti dostop do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, se v celoti uporabljajo določbe Uredbe 45/2001 [13]. Takšno zahtevo za dostop javnosti morajo obravnavati zadevne institucije v skladu s členom 8(b) Uredbe 45/2001 [14]. Za odobritev dostopa do osebnih podatkov v skladu s členom 8(b) Uredbe 45/2001 mora prejemnik dokazati potrebo po prenosu podatkov, institucija pa mora preučiti, ali ni razloga za domnevo, da bi bili lahko ogroženi zakoniti interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. To pomeni, da mora zadevna institucija uravnotežiti zadevne interese in da je razkritje dovoljeno le, če sta izpolnjena oba pogoja.

29. ENVP ugotavlja, da člen 8(b) Uredbe 45/2001 zahteva, da oseba, ki zahteva dostop, predloži izrecno in legitimno utemeljitev ali prepričljive argumente, da dokaže potrebo po prenosu osebnih podatkov [15]. ENVP v zvezi z zakonitimi interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, navaja, da se v primeru dvoma, ali bi prenos posegal v te interese, zdi smiselno, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pozvan, naj predstavi svoje mnenje o morebitnem prenosu. Vendar se to vabilo k predložitvi stališč ne bi smelo obravnavati kot zahteva za soglasje k prenosu, temveč kot ukrep, ki instituciji omogoča, da sprejme informirano odločitev.

30. Na podlagi navedenega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija upravičeno menila, da so imena oseb, navedenih v delu 6 končnega poročila, osebni podatki. Vendar bi morala Komisija zaradi tega dejstva izvesti celovito analizo zahteve za dostop do teh imen v skladu s členom 8(b) Uredbe 45/2001 [16]. Zdi se, da Komisija tega ni storila. Neizvedba celovite analize prošnje za dostop bo obravnavana v predlogu varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev v nadaljevanju.

31. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena tudi s trditvijo Komisije, da redigiranje imen ne bi zadostovalo za zaščito zasebnosti zadevnih oseb, saj bi bile take osebe določljive na podlagi preostalih informacij iz dela 6 končnega poročila, tj. njihove kategorije osebja in obdobja napotitve. Po mnenju Komisije zato tudi teh informacij ni bilo mogoče razkriti.

32. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da člen 2 Uredbe št. 45/2001 določa, da „[f] ali nameni te uredbe: (a) „osebni podatki“ pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, v nadaljnjem besedilu „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“; določljiva oseba je tista, ki jo je mogoče neposredno ali posredno identificirati, zlasti s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto; …

33. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija ni pojasnila, kako bi bilo mogoče na podlagi informacij o kategorijah uslužbencev in obdobjih napotitve ugotoviti istovetnost posameznikov, navedenih v delu 6 končnega poročila.

34. Iz tega sledi, da Komisija ni zadostno analizirala tega vidika zahteve za dostop v zvezi z delom 6 končnega poročila, zlasti v skladu s členom 2 in po potrebi členom 8(b) Uredbe št. 45/2001. Neuspeh pri analizi tega vidika zahteve za dostop bo obravnavan v predlogu varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev v nadaljevanju.

Tabela finančnega poročanja

35. Kar zadeva argumente Komisije v podporo zavrnitvi dostopa do preglednice finančnih poročil, varuh človekovih pravic ni prepričan, da lahko končni izid spora pomeni poslovni interes v smislu prve alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

36. Vendar Komisija v svojem mnenju o pritožbi trdi tudi, da bi javno razkritje preglednice finančnih poročil kot tako škodilo poslovnim interesom družbe ENQA. Komisija meni, da čeprav je ENQA subjekt, ki išče dobiček, pri izvajanju številnih svojih dejavnosti deluje kot vsak drug gospodarski subjekt na odprtem trgu. Ti vključujejo zaposlovanje osebja ter nakup opreme in storitev, potrebnih za njegovo delovanje. Varuh človekovih pravic po pregledu zadevnega dokumenta meni, da je ta trditev veljavna. Varuhinja človekovih pravic prav tako meni, da je argument Komisije, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje, utemeljen.

37. Varuh človekovih pravic na podlagi ugotovitev iz točke 36 zgoraj ugotavlja, da je bila zavrnitev dostopa javnosti do preglednice finančnih poročil upravičena.

Povezava na spletno stran 13 končnega poročila

38. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu zadevnega dokumenta ugotovila, da je Komisija iz razkritega dokumenta izbrisala ne le geslo za prijavo članov EQAR za dostop do rezerviranega področja, temveč tudi povezavo do spletne strani, ki vsebuje prijavni obrazec. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da pritožnik nasprotuje le nerazkritju povezave. Ne izpodbija izbrisa gesla za prijavo.

39. Komisija je zavrnila dostop do povezave do spletne strani z utemeljitvijo, da spletna stran ni „dokument v njeni lasti“. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da je pritožnik zahteval dostop do dokumenta, v katerem je navedena povezava, in ne do dejanske spletne strani, do katere vodi ta povezava. Dokument, v katerem je navedena povezava, je očitno dokument, ki ga ima Komisija, povezava pa je sestavni del tega dokumenta.

40. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da če bi se utemeljitev Komisije štela za veljavno, bi to privedlo do absurdnega položaja, v katerem bi bilo treba pred objavo dokumenta izbrisati vse povezave do zunanjih spletnih strani, ki so navedene v dokumentu, ki ga hrani Komisija, vključno s povezavami do javnih spletnih strani.

41. Čeprav je zadevna povezava očitno del dokumenta, ki ga ima Komisija, je treba še preučiti, ali je treba ta del dokumenta izbrisati v skladu z izjemami glede dostopa, določenimi v členu 4 Uredbe št. 1049/2001. Glede na to, da je Komisija zgolj trdila, da se je prošnja nanašala na dokument, ki ga ni imela, varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija ni ustrezno obrazložila zavrnitve dostopa do povezave. Neustrezna utemeljitev zavrnitve dostopa do povezave bo obravnavana v predlogu varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev v nadaljevanju.

Predlog sporazumne rešitve

42. Varuh človekovih pravic je na podlagi zgornje analize in ugotovitev iz odstavkov 26, 30, 34 in 41 predlagal naslednjo sporazumno rešitev:

Komisija bi lahko ponovno preučila možnost dostopa do poslovnega načrta EQAR, dela 6 končnega poročila in povezave na strani 13 končnega poročila.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

43. Komisija je v odgovoru varuhu človekovih pravic navedla, da je po njenem mnenju sprejela predlog sporazumne rešitve. Komisija je ponovno preučila možnost odobritve javnega dostopa do poslovnega načrta EQAR, tako da se je posvetovala z avtorjem dokumenta, ki ni nasprotoval njegovemu razkritju. Komisija se je zato odločila razkriti poslovni načrt EQAR, ki je zdaj dostopen javnosti.

44. Komisija je menila, da ni treba ponovno preučiti možnosti odobritve dostopa javnosti do dela 6 končnega poročila glede na nedavno sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-82/09 [17] in dejstvo, da pritožnik ni navedel posebnih razlogov, ki bi upravičevali zahtevo za prenos osebnih podatkov.

45. Komisija je priznala, da ni razloga za zaščito povezave na strani 13 končnega poročila. „Prijava“ in „geslo“ na strani 13 končnega poročila sta bila črtana, da bi se preprečil dostop do notranje spletne strani EQAR. Vendar sam prijavni obrazec, do katerega vodi povezava, ne vsebuje vsebinske vsebine.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

46. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja odločitev Komisije, da javnosti omogoči dostop do poslovnega načrta EQAR. Varuh človekovih pravic prav tako pozdravlja pripravljenost Komisije, da sprejme njegovo utemeljitev v zvezi s povezavo na strani 13 končnega poročila, saj priznava, da ni bilo razloga za njeno zaščito. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev teh vidikov pritožbe.

47. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da čeprav je ugotovila, da bi bilo treba povezavo na strani 13 končnega poročila razkriti, se zdi, da Komisija pritožniku ni predložila posodobljene različice strani 13 končnega poročila, ki bi vsebovala povezavo. Vendar se varuh po pregledu zadevnega dokumenta in obisku prijavnega obrazca, do katerega vodi povezava, strinja s Komisijo, da prijavni obrazec ne vsebuje vsebinske vsebine. Varuh človekovih pravic zato te zadeve ne bo nadalje obravnaval.

48. V zvezi z delom 6 končnega poročila je varuhinja človekovih pravic seznanjena z izjavo Komisije v njenem odgovoru na predlog za sporazumno rešitev, v kateri trdi, da ji v zvezi s tem ni bilo treba ponovno preučiti prošnje za dostop. Vendar varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija kljub temu navedla dodatne razloge, zakaj meni, da zagotavljanje dostopa javnosti do tega dokumenta ni v skladu z veljavno zakonodajo. Skratka, Komisija je trdila, da pritožnik ni navedel posebnih razlogov, ki bi utemeljevali zahtevo za prenos osebnih podatkov.

49. Kot je navedeno v predlogu sporazumne rešitve, sodna praksa sodišč EU določa, da je treba zahtevo za dostop javnosti do dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, obravnavati v skladu s členom 8(b) Uredbe 45/2001 [18], kar pomeni, da mora prosilec najprej dokazati potrebo po prenosu podatkov [19]. V obravnavani zadevi se zdi, da pritožnik tega ni storil, zato ima Komisija načeloma pravico zavrniti dostop na podlagi člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.

50. Vendar varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik vložil zahtevo za dostop do dela 6 končnega poročila, preden so sodišča EU dodatno opredelila izjemo od pravice do javnega dostopa do osebnih podatkov iz člena 4(1)(b) Uredbe 1049/2001. Pritožnik se torej takrat morda ni zavedal svoje obveznosti, da dokaže nujnost prenosa podatkov. Vendar bi lahko pritožnik razmislil o vložitvi nove zahteve za dostop, s katero bi tako potrebo dokazal z izrecnimi in legitimnimi utemeljitvami.

51. Če institucija ugotovi, da se Uredba 45/2001 uporablja za zahtevo za dostop javnosti do dokumenta, dostop do zadevnega dokumenta pa se zavrne, ker prosilec ni poskušal dokazati potrebe po prenosu osebnih podatkov, evropski varuh človekovih pravic meni, da je primerno, da institucija pri obveščanju prosilca o njegovi pravici do vložitve potrdilne prošnje v skladu s členom 7 Uredbe 1049/2001 prosilca obvesti tudi o obveznosti, da dokaže tako potrebo. To bi bilo v skladu z načeli dobrega upravljanja in storitvene kulture, natančneje s členom 10(3) Evropskega kodeksa dobrega upravljanja, ki se nanaša na svetovanje državljanom. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal dodatno pripombo.

52. Glede vprašanja, ali bi bilo mogoče odobriti delni dostop do dela 6 končnega poročila [20], varuhinja človekovih pravic vztraja pri pomisleku, navedenem v točkah od 31 do 33 zgoraj, in sicer, da Komisija ni pojasnila, kako bi informacije o kategorijah uslužbencev in obdobjih napotitve omogočile identifikacijo posameznikov v smislu člena 2 Uredbe 45/2001. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem ugotavlja, da če se informacije ne štejejo za osebne podatke za namene Uredbe št. 45/2001, se zahteva, da mora prosilec dokazati nujnost prenosa podatkov, kot je opisano v točki 48 zgoraj, ne uporablja. Na podlagi zgoraj navedenega zavrnitev Komisije, da razkrije ta dokument, potem ko je počrnila imena, pomeni nepravilnost in varuh človekovih pravic bo podal kritično pripombo v zvezi s tem vidikom pritožbe.

53. Preden je varuh človekovih pravic sprejel odločitev v tej zadevi, je pozorno prebral nedavno sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-190/10 [21]. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bila ta sodba izdana po tem, ko je varuh človekovih pravic v obravnavani zadevi oblikoval svoj predlog sporazumne rešitve, in po tem, ko je Komisija odgovorila na ta predlog. V zadevi T-190/10 je Splošno sodišče razsodilo, da lahko institucija zavrne dostop javnosti do dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, le, če najprej pojasni, kako bi lahko dostop do tega dokumenta konkretno in dejansko ogrozil zasebnost zadevnih oseb v smislu člena 4(1)(b) Uredbe 1049/2001 [22]. Po mnenju varuha človekovih pravic so ugotovitve iz odstavkov 51 in 52 skladne ne le s prejšnjo sodno prakso, navedeno v predlogu sporazumne rešitve, ampak tudi s poznejšo sodno prakso.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi pritožbo z naslednjo ugotovitvijo in kritično pripombo:

V zvezi z zahtevo za dostop do poslovnega načrta EQAR in povezavo na strani 13 končnega poročila je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve.

Kritična pripomba:

V zvezi z delom 6 končnega poročila Komisija ni pojasnila, kako bi bilo mogoče na podlagi informacij o kategorijah osebja in obdobjih napotitve posameznike prepoznati v smislu člena 2 Uredbe št. 45/2001. Zato zavrnitev Komisije, da bi razkrila ta dokument, potem ko je počrnila imena, pomeni nepravilnost.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Dodatna opomba

Če institucija ugotovi, da se Uredba 45/2001 uporablja za zahtevo za dostop javnosti do dokumenta, dostop do zadevnega dokumenta pa se zavrne, ker prosilec ni dokazal potrebe po prenosu osebnih podatkov, varuh človekovih pravic poudarja pomen uporabe načel dobrega upravljanja in zavezanosti kulturi storitev za državljane. Meni, da bi bilo v skladu s temi načeli in tako storitveno kulturo, če bi institucija pri obveščanju prosilca o njegovi pravici do vložitve potrdilne prošnje v skladu s členom 7 Uredbe št. 1049/2001 prosilca obvestila tudi o obveznosti, da dokaže tako nujnost.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 9. julija 2012

---

[1] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

[2] EQAR je mednarodna neprofitna organizacija, ki jo je ustanovila skupina E4, ki jo sestavljajo Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA), Evropska študentska zveza (ESU), Evropsko združenje univerz (EUA) in Evropsko združenje visokošolskih institucij (EURASHE). Cilj EQAR je izboljšati kakovost evropskega visokošolskega izobraževanja in spodbujati večjo mobilnost študentov z zagotavljanjem jasnih in objektivnih informacij o zaupanja vrednih agencijah za zagotavljanje kakovosti, ki delujejo v Evropi. Namen novega registra je tudi olajšati vzajemno priznavanje odločitev o zagotavljanju kakovosti.

(3) "Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo: …zasebnost in integriteta posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov."

[4] "Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo

poslovni interesi fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino

…, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.“

[5] Komisija je predložila tudi naslednja podrobna pojasnila:

„Razdelek o izkazih (del i) vsebuje poročilo o zahtevkih za povračilo stroškov za pripravo EQAR; predstavlja skupni proračun, zneske, upravičene do financiranja s strani Komisije, in druge vire financiranja (lastna sredstva partnerstva). Oddelek o odhodkih po vrstah stroškov in po partnerjih (del ii) prikazuje razčlenitev stroškov po partnerjih (zgoraj opisana skupina E4) in tako poroča o tem, kako so bila nepovratna sredstva Komisije razdeljena med partnerje, kar zadeva stroške osebja, potne stroške in dnevnice, opremo, podizvajalske in druge stroške. Oddelek o realiziranih stroških za osebje po partnerjih (del iii) vsebuje podroben opis stroškov za osebje po partnerjih po kategorijah oseb, zaposlenih v projektu (vodja, raziskovalec, učitelj in/ali izvajalec usposabljanja, tehnično in administrativno osebje). V tem delu so za vsako kategorijo osebja navedeni število delovnih dni v projektu, stroški na dan in skupni stroški osebja na kategorijo. V oddelku o realiziranih potnih stroških in stroških bivanja (del iv) so predstavljeni ti stroški (z razčlenitvijo po osebah) in poročila o realiziranih stroških opreme (tudi del iv) na opremi, kot so računalniki, kupljeni za projekt. Stroški sklepanja pogodb s podizvajalci in drugi stroški (del v) se nanašajo na posvetovanja z odvetniki za pripravo statuta EQAR in ustanovitev organizacije. Nazadnje, drugi stroški so povezani s korporativnim oblikovanjem (kot je logotip), telefonskimi stroški, oblikovanjem spletne strani, oblikovanjem informativnega lista EQAR in njegovim tiskanjem ter podobnim. Kot je navedeno v mojem prejšnjem dopisu, se je Komisija posvetovala z ENQA, avtorjem zadevnih dokumentov, da bi ocenila, ali se za dokumente, na katere se nanaša vaša prošnja, uporablja izjema iz odstavkov 1 ali 2 člena 4 Uredbe 1049/2001. Na tem posvetovanju je ENQA podala ugovore v zvezi z razkritjem zaupnega dela končnega poročila projekta EQAR, pri čemer se je sklicevala na tekoči sodni postopek pred nacionalnim sodiščem kot razlog za svoje nasprotovanje.“

[6] Člen 4(2) Uredbe št. 1049/2001 določa, da „[i]nstitucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo: … – sodni postopki in pravno svetovanje, …“

[7] Institucija mora pri preučitvi take prošnje na podlagi Uredbe št. 1049/2001 v svoji obrazložitvi upoštevati posledice, če je javnost dobila dostop do zadevnega dokumenta. Čeprav so posameznik ali nekateri posamezniki morda že pridobili dostop do zadevnega dokumenta, se lahko za zahtevo za dostop javnosti še vedno uporablja ena od izjem glede dostopa javnosti iz člena 4.

[8] Sodba z dne 29. junija 2010 v zadevi Komisija proti Bavarian Lager (C-28/08 P, še neobjavljena v ZOdl.).

[9] Na voljo na spletni strani ENVP: www.edps.europa.eu

[10] UL 2007, C 27, str. 21.

[11] Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

[12] Zadeva C-28/08 P, Komisija proti Bavarian Lager, točke 68–69.

[13] Zadeva C-28/08 P, Komisija proti Bavarian Lager, točka 63.

[14] Člen 8(b) Uredbe 45/2001 določa, da se „[b]rez poseganja v člene 4, 5, 6 in 10 osebni podatki prenesejo [...] (b) le, če prejemnik dokaže potrebo po prenosu podatkov in če ni razloga za domnevo, da bi to lahko posegalo v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.“

[15] Zadeva C-28/08 P, Komisija proti Bavarian Lager, točka 78.

[16] Sodba v zadevi Bavarian Lager je bila izdana 29. junija 2010, kar kaže na to, da je Komisija morda ni upoštevala pri pripravi mnenja v tej zadevi z dne 27. julija 2010.

[17] Sodba z dne 23. novembra 2011 v zadevi G. J. Dennekamp proti Evropskemu parlamentu (T-82/09, še neobjavljena v ZOdl.).

[18] Kadar je namen prošnje za dostop javnosti na podlagi Uredbe 1049/2001 pridobiti dostop do dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, se v celoti uporabljajo določbe Uredbe 45/2001. Glej sodbo z dne 29. junija 2010 v zadevi Komisija proti Bavarian Lager (C-28/08 P, še neobjavljena v ZOdl., točka 63).

[19] Sodba z dne 29. junija 2010 v zadevi Komisija proti Bavarian Lager (C-28/08 P, še neobjavljena v ZOdl., točke 59, 63 in 77), sodba z dne 23. novembra 2011 v zadevi G. J. Dennekamp proti Evropskemu parlamentu (T-82/09, še neobjavljena v ZOdl., točki 26 in 30).

[20] Člen 4(6) Uredbe št. 1049/2001.

[21] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 28. marca 2012 v zadevi Egan in Hackett proti Parlamentu (T-190/10, še neobjavljena v ZOdl.).

[22] Prav tam, točke od 90 do 91.