FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 2489/2011/TN zoper Evropsko komisijo

Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je švedski zobozdravnik, ki je tržil montažno zobno opornico [1]. Pritožba se nanaša na to, kako je Komisija obravnavala njegovo pritožbo zaradi kršitve (EU Pilot št. 2032/11/SNCO). V svoji pritožbi Komisiji je trdil, da je Švedska kršila člen 4 Direktive o medicinskih pripomočkih (93/42/EGS) v zvezi z zobno opornico z oznako CE. Člen 4(1) Direktive o medicinskih pripomočkih določa, da „države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja na trg ali v uporabo pripomočkov z oznako CE“. Komisija je od švedskih organov pridobila pripombe, v katerih je ugotovila, da ni bilo preprečeno dajanje pripomočka na trg ali njegova uporaba na Švedskem in da ni mogoče ugotoviti, da je Švedska kršila pravo Unije. Pritožnik je bil pozvan, naj predloži dodatne informacije, kar je tudi storil. Komisija je z dopisom z dne 12. decembra 2011 pritožnika obvestila, da se je odločila, da zadeve ne bo nadalje obravnavala. Pritožnik se je nato obrnil na varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

2. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je bil sklep Komisije z dne 12. decembra 2011 o zaključku pritožbe zaradi kršitve EU Pilot št. 2032/11/SNCO napačen.

3. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija ponovno obravnavati pritožbo zaradi kršitve.

4. Pritožnik je navedel tudi dve drugi trditvi, ki nista bili zajeti v preiskavo varuha človekovih pravic zaradi pomanjkanja razlogov in neustreznega predhodnega upravnega pristopa.

Preiskava

5. Varuh človekovih pravic je 1. februarja 2012 začel preiskavo in pritožnika pozval, naj pojasni pritožbo, preden se odloči, ali bo stopil v stik s Komisijo. Pritožnik je predložil pojasnila 14., 15., 16. in 29. februarja ter 2., 4., 5., 12., 27. in 30. marca 2012.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevno napačna odločitev o zaključku pritožbe zaradi kršitve

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

6. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic vztrajal pri vseh argumentih, ki jih je predložil Komisiji. Pritožnik je navedel, da je izdelek sicer pridobil oznako CE, vendar je švedski nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje na koncu ugotovil, da uporaba opornice ni bila v skladu z „znanostjo in empiričnimi izkušnjami“, kot zahteva švedska zakonodaja. To je v praksi pomenilo, da je bila opornica na Švedskem prepovedana in da tam ni bilo več trga.

7. Pritožnik je trdil, da je bila opornica na Švedskem prepovedana predvsem zaradi razlogov, povezanih z varnostjo pacientov, in da je nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje ukrepal proti izdelku in ne proti zdravljenju. Drugi razlog za prepoved opornice je bil po mnenju pritožnika, da ni bilo dokazanih pozitivnih učinkov za zdravljenje bolezni, ki sploh ni bila namenjena zdravljenju. Švedska vlada se je sklicevala na „tveganje neželenih učinkov in zapletov“, ki bi po mnenju strokovnjaka, na katerega se je oprl nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje, pomenilo tveganje, da se opornica izklopi. Po mnenju pritožnika se to nanaša na metodo proizvodnje, ki pa spada na področje uporabe Direktive o medicinskih pripomočkih.

8. Po mnenju pritožnika je strokovno mnenje, v katerem je bilo ugotovljeno, da uporaba opornice ni bila v skladu z znanstvenimi in empiričnimi izkušnjami, temeljilo na predpostavki, da je bila namenjena zdravljenju škripanja zob in migrene. Vendar po mnenju pritožnika to ni bilo nikoli omenjeno ali zatrjevano pri trženju izdelka ali v navodilih za uporabo. Opornica naj bi se uporabljala iz istih razlogov kot druge opornice, to je kot zaščita, ki preprečuje nadaljnjo poškodbo zob zaradi škripanja. Vprašanje, ki ga je švedsko zobozdravstveno združenje postavilo nacionalnemu odboru za zdravje in dobro počutje, in sicer ali je bila uporaba opornice v skladu z znanstvenimi in empiričnimi izkušnjami, je oblikoval isti strokovnjak, ki je nato nacionalnemu odboru za zdravje in dobro počutje predložil strokovno mnenje. Ta strokovnjak je bil prvotno vključen v trženje opornice, vendar je pritožnik prekinil sodelovanje z njim. Strokovnjak je nacionalnemu odboru za zdravje in blaginjo postavil vprašanje, ali je uporaba opornice v skladu z znanostjo in empiričnimi izkušnjami, zajema tudi migreno, da bi lahko odgovoril na vprašanje, pri čemer je ugotovil, da uporaba opornice ni v skladu z znanostjo in empiričnimi izkušnjami. Nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje je proti opornici sprejel odločne ukrepe, ker je strokovnjak trdil, da ni varna za uporabo, in ker naj bi se uporabljala za druge namene kot za tiste, za katere je bila namenjena. Nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje je zagovarjal svoja dejanja s strokovno oceno, da namen opornice - za katerega se je sam odločil - ni bil lege artis ali v skladu z znanostjo in empiričnimi izkušnjami. Dejstvo, da je strokovnjak trdil, da naj bi se opornica uporabljala za zdravljenje migrene, ne more biti veljaven razlog za preprečevanje njene uporabe za njen pravi namen.

9. Pritožnik je nadalje trdil, da je nacionalni odbor za zdravje in socialno varstvo v celoti podprl obe mnenji, ki ju je predložil strokovnjak. Poleg tega po navedbah pritožnika nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje nikoli ni posredoval vprašanja varnosti proizvoda v obravnavo pristojnemu organu. Nacionalni odbor za zdravje in socialno varstvo je leta 2007 zavrnil pritožnikovo zahtevo za ponovno preučitev njegove prejšnje odločitve, ne da bi preučil, ali je opornica primerna za svoj pravi namen.

10. Po mnenju pritožnika bi moral nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje delovati v skladu s členom 8 direktive o medicinskih pripomočkih. Po navedbah pritožnika je nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje v švedskem sodnem postopku trdil, da ni seznanjen s členoma 4 in 8 direktive o medicinskih pripomočkih. Kljub temu je švedska vlada Komisiji trdila, da je nacionalni odbor za zdravje in socialno varstvo upošteval člena 4 in 8 Direktive. Pritožnik je zato Komisiji tudi navedel, da Švedska direktive o medicinskih pripomočkih ni ustrezno prenesla v nacionalno zakonodajo.

11. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil tudi, da je odločitev Komisije, da ne bo obravnavala pritožbe, ki mu je bila sporočena z dopisom z dne 12. decembra 2011, temeljila na petih novih argumentih, na katere ni imel možnosti odgovoriti. Po mnenju pritožnika je bil najresnejši argument izjava Komisije, da „ni pristojna za pregled posameznih primerov, saj so v okviru diskrecijske pravice pristojnih nacionalnih organov, ki so v boljšem položaju za ocenjevanje in vrednotenje dejstev. ... Samo če Komisija opazi strukturne težave v zvezi z uporabo prava EU, lahko začne postopek za ugotavljanje kršitev. Sistematične napake švedskih organov v zvezi z izvajanjem Direktive 93/42/EGS v nobenem primeru ni mogoče ugotoviti na podlagi razpoložljivih informacij.“Pritožnik je trdil, da je Sodišče EU razsodilo, da direktiva o medicinskih pripomočkih državam članicam ne dopušča nobene diskrecijske pravice.

12. Pritožnik je nadalje trdil, da je trditev Komisije iz njenega dopisa z dne 23. septembra 2011, da je „odločitev o tem, ali se stroški za določen pripomoček povrnejo v okviru nacionalne zavarovalne sheme ali ne, v pristojnosti pristojnih nacionalnih organov“, napačna na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-38/03.

13. Nazadnje, po navedbah pritožnika Komisija ni niti preverila, ali je Švedska pravilno prenesla člen 4(1) direktive o medicinskih pripomočkih v nacionalno zakonodajo. Pritožnik je trdil, da ve, da ima prav glede neprenosa Direktive.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic

14. Varuh človekovih pravic je v svoji predhodni analizi predhodno ugotovil, da je bilo razumno, da je Komisija zaključila zadevno pritožbo zaradi kršitve. Varuh človekovih pravic je zato sprožil preiskavo in pritožnika pozval, naj pojasni razloge, zakaj meni, da je bila odločitev Komisije, da zaključi pritožbo zaradi kršitve, napačna.

Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic po njegovi zahtevi za pojasnila

15. Obsežen odgovor pritožnika na zahtevo varuha človekovih pravic po pojasnilih lahko povzamemo na naslednji način.

16. Po mnenju pritožnika stališče švedskih organov, da je zdravljenje v nasprotju z „znanostjo in empiričnimi izkušnjami“, predpostavlja, da so tveganja večja od koristi za pacienta. Trdi, da kadar se medicinski pripomoček uporablja za navedeni namen kot del zdravljenja, je njegova uporaba zagotovljena z dejstvom, da ima oznako CE.

17. Pritožnik trdi, da razvrstitev (s strani strokovnjaka), da je uporaba opornice v nasprotju z znanostjo in empiričnimi izkušnjami, pomeni, da je uporaba vseh novih izdelkov vedno v nasprotju z znanostjo in empiričnimi izkušnjami (zaradi pomanjkanja kliničnih empiričnih podatkov za nove izdelke). Z drugimi besedami, če bi bila opredelitev strokovnjaka pravilna, na Švedskem ne bi bilo trga za nove medicinske pripomočke.

18. Po mnenju pritožnika je drugo mnenje strokovnjaka iz leta 2006 obravnavalo vprašanja varnosti pacientov. Kot je navedel pritožnik, varnostna vprašanja spadajo na področje uporabe direktive o medicinskih pripomočkih.

19. Pritožnik je tudi navedel, da je res, da švedska agencija za zdravila ni prepovedala uporabe opornice (kljub mnenju strokovnjaka). Vendar po mnenju pritožnika ni pomembno, kateri nacionalni organ prepoveduje uporabo medicinskega pripomočka, da bi prišlo do kršitve prava EU. Opornica je bila in je še vedno "prepovedana" s strani Nacionalnega odbora za zdravje in blaginjo.

20. Po navedbah pritožnika je bilo povračilo opornice iz sistema socialne varnosti ustavljeno šele leta 2007, ker je strokovnjak menil, da uporaba opornice ni "varna" zaradi njene "majhne velikosti".

21. Pritožnik se je nato skliceval na sodbo Sodišča (zadeva C-38/03) v zvezi z invalidskim vozičkom, ki ga belgijski organi niso povrnili, ker njegove mere niso bile v skladu z nacionalnimi pravili o varnosti proizvodov, čeprav je bil zadevni invalidski voziček označen z oznako CE. Po mnenju pritožnika je Sodišče belgijsko "prepoved povračila" izenačilo s prepovedjo prodaje, kar je povsem enako kot pri opornici.

22. Pritožnik je nato trdil, da bi morala Komisija kot varuhinja Pogodb pri švedski vladi vsaj preveriti, zakaj je bila opornica prepovedana, druge podobne opornice pa ne. Po mnenju pritožnika je bilo iz drugega izvedenskega mnenja iz leta 2006 jasno, da na švedskem trgu obstajajo opornice, ki so podobne njegovim opornicam. Pritožnik je menil, da Komisija ne bi smela upoštevati izjav vlade in je namesto tega mnenje strokovnjaka štela za uradno stališče Švedske.

23. Pritožnik je trdil, da je Komisija v dopisu z dne 12. decembra 2011 navedla pet novih razlogov za zaključek zadeve: (1) Zdi se, da se zahteva za izvedensko mnenje z dne 17. oktobra 2003 ni nanašala na varnost pacientov; (2) Vprašanja v zvezi z varnostjo pacientov so bila posredovana Agenciji za zdravila, ki ni ukrepala. Zato mora biti opornica v skladu z direktivo o medicinskih pripomočkih; (3) Komisija ni pristojna za pregled posameznih primerov, ker ti spadajo v diskrecijsko pravico nacionalnih organov; (4) Komisija lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev le v primeru strukturnih težav. V zvezi z izvajanjem direktive o medicinskih pripomočkih ni bilo ugotovljenih nobenih takih strukturnih težav; (5) Komisija ni ugotovila pomanjkljivosti v zvezi z izvedbenimi ukrepi Švedske v zvezi z Direktivo.

24. Pritožnik je sklenil, da ni prav, da Komisija nekritično sprejme argumente švedske vlade. Po mnenju pritožnika bi morala Komisija zadevo preiskati.

Ocena varuha človekovih pravic po prejemu pojasnil

25. Pred nadaljnjo analizo te zadeve mora varuh človekovih pravic na podlagi pojasnil pritožnika poudariti, da nima pooblastil za preiskovanje ukrepov držav članic EU in njihove uprave, niti v zadevah, povezanih s pravom EU [2]. Spremljanje skladnosti držav članic z zakonodajo EU je zaupano Komisiji. Vloga varuha človekovih pravic v zvezi s tem je ugotoviti, ali je Komisija kot institucija EU, ki spada v preiskovalna pooblastila varuha človekovih pravic, pri opravljanju te naloge ravnala v skladu z načeli dobrega upravljanja. V zvezi s pritožbami zaradi kršitev, ki jih obravnava Komisija, je glavna skrb varuha človekovih pravic, da je pritožnik obveščen o vseh ukrepih ali odločitvah, ki jih sprejme Komisija. To med drugim pomeni, da bi morala Komisija pritožniku zagotoviti skladno in razumno razlago vsake odločitve, da ne bo obravnavala zadeve, v zvezi s katero je bila vložena pritožba.

26. Kar zadeva pritožnikovo trditev, da je Komisija primer zaključila na podlagi petih „novih“ razlogov, varuh človekovih pravic meni, da ti razlogi pomenijo pojasnilo razlogov, na podlagi katerih je nameraval zaključiti primer, kar je spodbudilo pripombe pritožnika v njegovem dopisu z dne 21. oktobra 2011. Varuh človekovih pravic meni, da je to običajen postopek v pritožbah zaradi kršitev.

27. Glede vsebine razlogov, ki jih je navedla Komisija, varuhinja človekovih pravic dejansko stanje zadeve razume tako. Švedska agencija za zdravila, ko je bila pozvana, naj obravnava vprašanje varnosti opornice, po pregledu ustreznih informacij, ki jih ima, ni ugotovila, da je zdravilo „nevarno“. Tako se je izdelek lahko tržil na Švedskem. Vendar je švedski nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje ugotovil, da se zaradi značilnosti proizvoda njegova uporaba za zdravljenje nekaterih bolezni ni izkazala za dovolj učinkovito. Čeprav to ni preprečilo trženja proizvoda na Švedskem, je po mnenju varuha človekovih pravic povzročilo manjše povpraševanje po proizvodu zaradi načina upravljanja medicinske stroke in sistema zdravstvenega varstva na Švedskem.

28. Varuh človekovih pravic se glede na svoje razumevanje dejstev primera strinja z ugotovitvijo Komisije, da nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje (in posledično švedska država) izdelka ni „prepovedal“ iz varnostnih razlogov. Tako se ni pojavilo nobeno vprašanje glede skladnosti z Direktivo o medicinskih pripomočkih.

29. Varuh človekovih pravic se ne strinja s pritožnikovim stališčem, da se sodba Sodišča v zadevi C-38/03 smiselno uporablja za njegov položaj. V zadevi C-38/03 belgijski organi invalidskemu vozičku z oznako CE niso povrnili stroškov, ker njegove mere niso bile v skladu z belgijskimi varnostnimi predpisi. Vendar pa belgijska država ni navedla razlogov, ki bi utemeljevali njeno stališče, da uvoženi invalidski vozički niso varni. V primeru pritožnika varuh človekovih pravic ugotavlja, da izdelek ni bil ocenjen kot nevaren. Nasprotno, na podlagi analize razpoložljivih informacij se je štelo za neučinkovito ali vsaj manj učinkovito. Varuh človekovih pravic na podlagi te ugotovitve ugotavlja, da se zdi, da pritožnik namiguje, da obstaja splošno pravilo, ki izhaja iz zadeve C-38/03, da mora vse izdelke, ki niso nevarni, odobriti in povrniti država. To očitno ni pravilno. Država se lahko odloči, da odobri in povrne proizvode, ki se štejejo za učinkovitejše od drugih proizvodov. Dejstvo, da so odobreni proizvodi in proizvodi, za katere se povrnejo stroški, na eni strani ter neodobreni proizvodi in proizvodi, za katere se stroški ne povrnejo, na drugi strani varni, ne omejuje pravic držav članic, da odobrijo in povrnejo stroške pacientom le za uporabo učinkovitejših proizvodov.

30. Varuh človekovih pravic na podlagi navedenega trdi, da je bilo razumno, da je Komisija zaključila pritožbo zaradi kršitve. Varuh zato v zvezi s tem ne ugotavlja nepravilnosti Komisije in pritožnikov zahtevek mora biti neuspešen.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

V zvezi s to pritožbo ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 8. junija 2012


[1] Montažna zobna opornica je zobna opornica, ki jo lahko zobozdravnik prilagodi brez sodelovanja katerega koli zobnega tehnika.

[2] V skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije je mandat varuha človekovih pravic omejen na preiskovanje primerov nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.