Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na uporabo pogojev za pripustitev k javnemu natečaju EPSO/AD/182/10, ki se je nanašal na področje industrijske ekonomije. Pritožnik ni bil pripuščen k zadevnemu natečaju, ker je natečajna komisija menila, da nima vsaj osem let delovnih izkušenj, povezanih z ekonomsko analizo v politiki konkurence in/ali industrijski ekonomiji, kot zahteva razpis natečaja.

2. Pritožnik je zahteval ponovno preučitev odločitve o nepripustitvi k natečaju. Izbirna komisija je v svojem odgovoru potrdila svojo prvotno odločitev in trdila, da njegovih dveletnih delovnih izkušenj v podjetju x ni mogoče šteti za relevantne. Pritožnik je EPSO ponovno poslal dopis, v katerem je navedel številne argumente in ustrezne dokumente v podporo svoji trditvi, da ima dovolj ustreznih delovnih izkušenj. Natečajna komisija je v odgovoru z dne 3. novembra 2010 pojasnila svoje stališče in ponovila svojo odločitev, da pritožnika ne pripusti k natečaju.

Predmet preiskave

3. Pritožnik je v pritožbi evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da je EPSO pri ocenjevanju njegovih poklicnih izkušenj storil več nepravilnosti.

4. Pritožnik je v podporo svoji trditvi trdil, da:

(a) natečajna komisija je bila v navzkrižju interesov;

(b) slabo vodenje postopkov je negativno vplivalo na njegovo poklicno življenje;

(c) ni bilo dobro opredeljenih meril za ocenjevanje poklicnih izkušenj;

(d) njegova pravica do neodvisnega pregleda njegove prošnje ni bila spoštovana;

(e) natečajna komisija je svoja pravila razlagala nepravilno in oportunistično;

(f) prejel je vrsto nasprotujočih si izjav o izbirnem postopku; in

(g) prosilci so bili diskriminirani brez kakršne koli objektivne podlage.

5. Pritožnik je trdil, da bi ga moral urad EPSO bodisi pripustiti k natečaju bodisi razveljaviti celoten izbirni postopek.

Preiskava

6. Varuh človekovih pravic je urad EPSO pozval, naj do 31. avgusta 2011 predloži mnenje o pritožbi. Mnenje je bilo posredovano pritožniku, ki je svoje pripombe predložil 28. septembra 2011.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodna opomba

7. EPSO je v svojem mnenju navedel, da je natečajna komisija odgovorna za ugotavljanje, ali kandidati izpolnjujejo posebne pogoje, določene v razpisu natečaja, in za ocenjevanje uspešnosti kandidatov glede na pogoje, objavljene v razpisu. Odločitve, ki jih v zvezi s tem sprejme natečajna komisija, so v njeni izključni pristojnosti. EPSO je odgovoren le za organizacijo natečaja, tj. za faze, ki segajo od priprave razpisa natečaja do zaključka natečaja. Ker natečajne komisije nimajo svojega sekretariata, jim urad EPSO zagotavlja upravno, logistično in informacijsko podporo. Urad EPSO je trdil, da je to razlikovanje zelo pomembno, saj pomeni, da urad EPSO nima enake pristojnosti odločanja in s tem enake odgovornosti kot natečajna komisija.

8. V zvezi z zgornjimi pripombami se varuh človekovih pravic sklicuje na svojo analizo iz sklepa v zadevi 2497/2010/FOR [1]. V tem sklepu je poudaril, da je evropski varuh človekovih pravic pooblaščen za sprejemanje pritožb v zvezi s primeri nepravilnosti pri dejavnostih vseh institucij, organov, uradov ali agencij Unije (razen Sodišča pri opravljanju njegove sodne funkcije). Izrazi "institucije", "organi", "uradi" in "agencije" so vseobsegajoči. Tako se vsak subjekt, ki spada v institucionalni okvir Unije, to je subjekt, ustanovljen s Pogodbama ali aktom, sprejetim za izvajanje Pogodb, ne more izogniti nadzoru varuha človekovih pravic v zadevah, ki se nanašajo na domnevne primere nepravilnosti.

9. Če obstoječa institucija, organ, urad ali agencija ustanovi funkcionalne enote v okviru svoje organizacijske strukture, se vsi domnevni primeri nepravilnosti teh funkcionalnih enot pripišejo instituciji, organu, uradu ali agenciji, katere del je. Teh funkcionalnih enot ni mogoče razumeti kot ločenih „institucij, organov, uradov ali agencij“v smislu člena 228 PDEU. Če pa se z aktom, sprejetim za izvajanje Pogodb, v institucionalnem okviru EU ustanovi "ločen" subjekt, bo varuh človekovih pravic ta subjekt pregledal glede morebitnih domnevnih primerov nepravilnosti.

10. Na podlagi navedenega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da bi moral urad EPSO, če bi menil, da ni pristojen za odzivanje na nekatere obtožbe, ki so predmet preiskave varuha človekovih pravic, ker se take obtožbe nanašajo na dejavnosti natečajne komisije, zadevno natečajno komisijo pozvati, naj odgovori neposredno varuhu človekovih pravic. Če natečajna komisija zavrne odgovor varuhu človekovih pravic prek urada EPSO, mora urad EPSO o tem obvestiti varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic bo nato v skladu s pooblastili, ki jih ima na podlagi člena 228 PDEU, svojo preiskavo naslovil neposredno na izbirno komisijo.

A. Domnevne nepravilnosti pri ocenjevanju delovnih izkušenj

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Navzkrižje interesov

11. Ko se je pritožnik prijavil na zadevni natečaj, je delal kot začasni uslužbenec pri Komisiji. Po navedbah pritožnika so on in sedem drugih kandidatov delali v isti ekipi kot predsednik in še en član natečajne komisije. Dva druga člana natečajne komisije sta bila nekdanja kolega pritožnika. Po mnenju pritožnika so bili ti člani natečajne komisije povezani z nekaterimi kandidati, kar je preseglo delo. Zato je trdil, da je natečajna komisija v navzkrižju interesov. Poleg tega je trdil, da je zelo verjetno, da so bili k sodelovanju na natečaju povabljeni kandidati, ki imajo objektivno manj izkušenj kot on, in da bi to lahko kazalo na pomanjkanje nepristranskosti.

12. Urad EPSO je trdil, da je bila izbirna komisija imenovana in ustanovljena v skladu s pravili iz kadrovskih predpisov. Natečajno komisijo za javne natečaje, skupne dvema ali več institucijam, sestavljajo predsednik, število članov, ki jih imenuje organ za imenovanja, in število članov, ki jih sporazumno imenujejo odbori uslužbencev institucij. To zagotavlja enako zastopanost in objektivno oceno. Zahteve v zvezi s področji pristojnosti članov se razlikujejo glede na posebne okoliščine posameznega natečaja.

13. Po mnenju EPSO je bil namen javnega natečaja EPSO/AD/182/10 sestaviti rezervni seznam za zapolnitev prostih delovnih mest v institucijah Unije, zlasti v Svetu in Komisiji. Področje, ki je bilo obravnavano v okviru javnega natečaja, je bila industrijska ekonomija, kot se uporablja pri izvajanju politike konkurence EU. Natečajne komisije morajo pri natečajih, kot je zadevni natečaj, ki temeljijo na kvalifikacijah in preizkusih, oceniti, ali kvalifikacije in/ali delovne izkušnje vsakega kandidata ustrezajo ravni, ki se zahteva s kadrovskimi predpisi in razpisom natečaja. Čeprav je natečajna komisija vezana na besedilo razpisa natečaja, kot je bil objavljen, ima v zvezi s tem široka pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

14. Urad EPSO je trdil, da so glede na posebno področje javnega natečaja EPSO/AD/182/10 nekateri člani natečajne komisije zasedali tudi delovna mesta v oddelkih, katerih delo je bilo povezano s področjem, ki ga zajema natečaj, in so morda imeli poklicne odnose z nekaterimi kandidati. Po mnenju EPSO sodna praksa Unije določa, da obstoj poklicnih odnosov med uradnikom in tretjo osebo načeloma ne pomeni, da je neodvisnost uradnika ogrožena ali se zdi, da je ogrožena, kadar mora ta uradnik odločiti o zadevi, v katero je vpletena ta tretja oseba. EPSO se je skliceval na zadevo T-100/04, Giannini proti Komisiji [2], v kateri je (takratno) Sodišče prve stopnje odločilo, da do navzkrižja interesov pride le v položaju, v katerem mora uradnik pri opravljanju svojih nalog odločiti o obravnavi ali izidu zadeve, v kateri ima osebni interes, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost v smislu člena 11a Kadrovskih predpisov. V obravnavani zadevi je Sodišče ugotovilo, da sodelovanje člana natečajne komisije pri ocenjevanju kandidata, ki dela ali je delal v isti enoti ali direktoratu kot ta član natečajne komisije, samo po sebi ne pomeni, da bo član odločal o zadevi, pri obravnavi katere ali katere izid ima osebni interes, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost. Splošno sodišče je nato navedlo, da načelo nepristranskosti natečajne komisije zahteva, da se član natečajne komisije vzdrži sodelovanja pri ocenjevanju kandidata, če obstaja neposredna povezava med članom natečajne komisije in tem kandidatom.

15. EPSO je navedel, da je Sodišče za uslužbence razlagalo naravo te neposredne povezave in pojem nepristranskosti v zadevi Dragoman proti Komisiji (F-16/07) [3], v kateri je navedlo, da dejstvo, da je član natečajne komisije osebno seznanjen z enim od kandidatov, ne pomeni nujno, da bo ta član pristranski v korist tega kandidata. Po mnenju Splošnega sodišča taka razmerja sama po sebi ne zadostujejo za dokaz, da ima član natečajne komisije osebni interes, ki bi lahko omajal njegovo nepristranskost. Sodišče je nadalje navedlo, da bi zahteva, da član natečajne komisije ni povezan s kandidati, zelo otežila, če ne celo praktično onemogočila, iskanje oseb, ki bi bile sposobne sedeti v natečajni komisiji na nekaterih specializiranih področjih.

16. EPSO je poudaril, da morajo člani natečajne komisije prijaviti morebitno navzkrižje interesov. Urad EPSO je dodal, da so bile v prijavah, ki jih je posredoval natečajni komisiji, navedene samo referenčne številke kandidatov, da bi zagotovil nepristransko obravnavo prijav. Poleg tega članom natečajne komisije, ki so prijavili morebitno navzkrižje interesov s kandidatom, teh prijav ni bilo treba preučiti. Urad EPSO je trdil, da je bilo v sodni praksi Sodišča EU ugotovljeno, da pojem „navzkrižje interesov“ zajema vse okoliščine, kot so družinske vezi s kandidatom v širšem smislu, finančne povezave, sodni postopki ali razmerje podrejenosti s kandidatom, ki bi lahko ogrozilo neodvisnost članov natečajne komisije pri opravljanju njihovih nalog. Člani natečajne komisije morajo pred prevzemom svojih nalog podpisati obvestilo o zaupnosti, v katerem so med drugim opozorjeni na neodvisno in nepristransko naravo dela komisije. Na zadevnem natečaju so to obvestilo o zaupnosti ustrezno podpisali vsi člani natečajne komisije.

17. Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje urada EPSO trdil, da navedena sodna praksa urada EPSO ni pomembna. Po navedbah pritožnika je imelo vsaj pet članov natečajne komisije osebne in poklicne odnose z vsaj 10 od manj kot 40 kandidatov, izbranih v predizbirnem postopku, in z vsaj 4 od 13 kandidatov, ki so bili na koncu izbrani. Po mnenju pritožnika to pomeni sistemsko pomanjkanje neodvisnosti. Poleg tega se to pomanjkanje neodvisnosti ne nanaša le na enega od članov natečajne komisije v zvezi z enim od kandidatov, kot se je zgodilo v primerih, ki jih je navedel urad EPSO.

18. Pritožnik je nadalje trdil, da je dejstvo, da so člani natečajne komisije podpisali sporazume o zaupnosti, nepomembno, saj se zdi, da ti sporazumi niso bili spoštovani. V zvezi z izjavami o navzkrižju interesov je pritožnik trdil, da jih urad EPSO glede na veliko število osebnih vezi med kandidati in člani natečajne komisije bodisi ni upošteval bodisi niso bile resnične.

19. Po navedbah pritožnika so člani natečajne komisije, s katerimi je govoril, navedli, da je bil EPSO v zadevnem natečaju „paranoičen“ glede vprašanja navzkrižja interesov. Zato je dvema neodvisnima zunanjima članoma natečajne komisije naročil, naj nadzorujeta izbirni postopek. Vendar, kot je pojasnjeno v odstavku 29 spodaj, je to negativno vplivalo na svobodo članov natečajne komisije, da izrazijo svoje mnenje o ustreznosti pritožnikovih izkušenj. Sistemsko pomanjkanje neodvisnosti je tako privedlo do negativne pristranskosti in nepravilnosti v zvezi s pritožnikom.

20. Pritožnik je nadalje trdil, da je uporaba referenčnih številk za zastopanje kandidatov zagotovila le napačen občutek svobode pred morebitnimi pristranskostmi. Ta praksa lahko pomeni dobro upravljanje v zvezi z zagotavljanjem nepristranskosti pri preverjanju pisnega dela kandidatov. Vendar so morali člani natečajne komisije v fazi natečaja, ki je vključeval "izbor na podlagi kvalifikacij", preučiti poklicno zgodovino kandidatov, ki so jih pogosto zelo dobro osebno poznali. Informacije o kvalifikacijah kandidatov so dejansko razkrile, kdo so.

Slabo upravljanje postopkov negativno vpliva na delovno življenje

21. Pritožnik meni, da je dejstvo, da se je pri uradu EPSO pritožil zoper odločitev, da ga ne pripusti k natečaju, pri članih natečajne komisije vzbudilo zelo resne občutke zamere, njegovo vsakdanje življenje na delovnem mestu pa je postalo zelo neprijetno. Pritožnik je pozneje obvestil varuha človekovih pravic, da je bil prisiljen odstopiti s položaja v Komisiji zaradi nestrokovnega in nesprejemljivega načina, na katerega ga je Komisija obravnavala v okviru zadevnega izbirnega postopka. Pritožnik je zato trdil, da je slabo upravljanje postopkov negativno vplivalo na njegovo poklicno življenje.

22. EPSO je trdil, da je bil zadevni natečaj v celoti izveden v skladu z določbami razpisa natečaja ter da so se postopkovna pravila upoštevala in uporabljala enako za vse kandidate brez razlikovanja. EPSO je zato menil, da je bil postopek pravilno voden.

23. Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da EPSO po njegovem mnenju ni obravnaval dejstva, da mu je način organizacije natečaja in pritožbenega postopka povzročil veliko osebno škodo, saj ga je postavil v položaj, v katerem je moral trditi, da so njegovi sodelavci napačno ocenili njegove poklicne izkušnje. Pritožnik je med drugim pisal komisarju Sefkoviču o organizaciji natečaja. Na podlagi odgovora komisarja je menil, da je jasno, da je g. Sefkovič menil, da ima pritožnik negativno mnenje o njegovih nekdanjih sodelavcih, ki so delali v izbirni komisiji. Pritožnik je trdil, da to ne drži. Pravzaprav ima zelo dobro mnenje o delu svojih kolegov v Komisiji. Vendar po njegovem mnenju izjava komisarja kaže na resnost problema v zvezi z načinom upravljanja konkurence.

Merila za ocenjevanje

24. Po mnenju pritožnika bi morala obstajati jasno opredeljena merila za določanje ustreznih poklicnih izkušenj. Namesto tega je trdil, da je morala izbirna komisija opraviti vrsto vaje „pravilo razloga“.

25. Urad EPSO je poudaril, da morajo kandidati v skladu z razpisom natečaja imeti:

„Najmanj osem let delovnih izkušenj v zvezi z ekonomsko analizo na področju politike konkurence in/ali industrijske ekonomije. Strokovna področja bi morala vključevati uporabo najsodobnejše teorije in kvantitativne empirične analize.

Te delovne izkušnje so upoštevne le, če so bile pridobljene po pridobitvi diplome, ki omogoča sodelovanje na natečaju.

Doktorat iz sorodnih zadev s področja ekonomije, pridobljen med rednim študijem, se lahko upošteva največ tri leta. Če je kandidat doktoriral v manj kot treh letih, se upošteva samo dejansko trajanje študija.

Obdobja nadaljnjega usposabljanja, povezana z zahtevano specializacijo in opravljena od pridobitve zahtevane diplome, se lahko upoštevajo za obdobje do enega leta.“

26. Urad EPSO je pojasnil, da je natečajna komisija najprej preučila posebne pogoje za prijavo v zvezi z vsako prejeto prijavo. Natečajna komisija je v zvezi s pritožnikovo prijavo ugotovila, da po pridobitvi diplome, ki omogoča sodelovanje na natečaju, nima zahtevanih osem let delovnih izkušenj na področju ekonomske analize. Obdobje, v katerem je pritožnik delal v podjetju x, se ni moglo upoštevati kot delovne izkušnje. Narava nalog, ki jih je pritožnik opisal v svojem elektronskem prijavnem obrazcu – usklajevanje prodajnih dejavnosti, pogajanja, priprava odgovorov na razpise, posvetovanje s strankami o vprašanjih IT – ne ustreza posebnim zahtevam razpisa natečaja, in sicer ekonomski analizi v politiki konkurence in/ali industrijski ekonomiji. Zato natečajna komisija tega obdobja ni mogla upoštevati.

27. Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje urada EPSO trdil, da urad EPSO ni pojasnil meril, na podlagi katerih je natečajna komisija sklenila, da njegove izkušnje niso relevantne. Odgovor urada EPSO na njegovo pritožbo, ki je temeljil na vsebinskih trditvah, je bil sestavljen le iz enovrstične trditve, v kateri je bilo dejansko navedeno, da se njegove izkušnje niso štele za upoštevne, ker niso bile upoštevne. EPSO je v mnenju, ki ga je predložil varuhu človekovih pravic, vztrajal pri tej utemeljitvi. Vendar taka izjava ne pojasnjuje, zakaj njegove izkušnje niso bile upoštevne.

28. Poleg tega so bila po navedbah pritožnika za različne kandidate uporabljena različna merila. Glede na poklicne izkušnje nekaterih kandidatov, ki jih pritožnik zelo dobro pozna, je jasno, da izbirna komisija ni vedno strogo razlagala besedne zveze „v zvezi z ekonomsko analizo ...“. V nekaterih primerih se je izraz razlagal tako, da se uporablja za izkušnje, ki so bile "nekoliko" povezane z ekonomsko analizo in/ali industrijsko organizacijo. V njegovem primeru pa se je zahteva po poklicnih izkušnjah razlagala ozko. Tak sklep je podprt z dejstvom, da je EPSO v svojem mnenju navedel, da pritožnikovih izkušenj v podjetju x ni mogoče šteti za pomembne, ker "niso bile pridobljene v ekonomski analizi politike konkurence ..."(poudarek je dodal pritožnik). V skladu s tem merilo za ocenjevanje pritožnikovih poklicnih izkušenj ni bilo, da mora biti „povezano z ekonomsko analizo v politiki konkurence ...“(poudarek je dodal pritožnik), temveč da mora biti pridobljeno prav „v ekonomski analizi v politiki konkurence ...“. Pritožnik je tudi trdil, da so bila zelo podobna ali enaka merila uporabljena drugače kot njegove izkušnje v prejšnjem postopku zaposlovanja za isto delovno mesto in razred.

29. Po navedbah pritožnika so mu štirje člani natečajne komisije neformalno posredovali informacije o tem, kaj je šlo v njegovem primeru narobe. Po navedbah teh štirih članov sta dva druga člana trdila, da pritožnikove izkušnje niso pomembne. Številni člani natečajne komisije, ki so vedeli, kako dragocene so bile njegove izkušnje v podjetju x za ekonomsko analizo politike konkurence, so nasprotovali tej oceni, vendar so se bali, da bi z vztrajanjem tvegali, da bodo obtoženi pristranskosti. Rekli so, da bi moral v svojo prijavo dodati en abstrakten stavek o svojih nalogah v podjetju x, kot je "izvajanje statistične analize, analiziranje konkurence". Pritožnik meni, da so take naloge implicitne pri vseh vodstvenih dejavnostih na visoki ravni. Pomen svojih izkušenj je pojasnil tudi v dopisu, v katerem je pojasnil razloge za prijavo, ki je bil del spletne prijave.

Neodvisni pregled

30. Pritožniku se ni zdelo primerno, da bi njegovo zahtevo za ponovno preučitev odločitve o nepripustitvi k natečaju obravnavali isti ljudje, ki so sprejeli prvotno odločitev. Pritožnik je zato trdil, da njegova pravica do neodvisnega pregleda njegove vloge ni bila spoštovana.

31. Po navedbah urada EPSO je bila pritožnikova pravica do pregleda spoštovana. EPSO je poudaril, da je v skladu z določbami, objavljenimi v Priročniku za javne natečaje [4], ki je sestavni del razpisa natečaja, pregled opravila natečajna komisija, tj. organ, ustanovljen na kolegijski podlagi, ki je tudi edini organ, pristojen za ugotavljanje, ali kandidat izpolnjuje posebne pogoje natečaja ali ne.

32. Urad EPSO je nato navedel, da lahko kandidati v skladu z določbami vodnika vložijo zahtevo za pregled v nekaterih primerih, in sicer kadar urad EPSO ni upošteval določb, ki urejajo natečajni postopek, ali kadar natečajna komisija ni upoštevala določb, ki urejajo njegovo delo. Natečajna komisija je v skladu s temi določbami skrbno preučila vse zahteve za pregled, vključno s tistimi, ki jih je predložil pritožnik. Šele po seznanitvi z vsemi elementi in argumenti, ki jih je prejela, in po njihovi analizi je EPSO pozvala, naj zadevne kandidate obvesti o svojih ugotovitvah. Vendar je urad EPSO poudaril, da čeprav je mogoče zahtevati revizijo odločitve, to ne pomeni, da mora natečajna komisija spremeniti že sprejeto odločitev. Natečajna komisija se mora seznaniti z argumenti, ki jih je predložil kandidat, in na podlagi zahteve pregledati prijavo. Vendar je izključna odgovornost natečajne komisije, da v okviru svojih širokih diskrecijskih pravic, ki jih priznava sodna praksa, na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, odloči, ali so bili posebni pogoji za pripustitev izpolnjeni ali ne.

Razlaga pravil

33. Po navedbah pritožnika je natečajna komisija menila, da ne more upoštevati dokazov, ki jih je predložil, ko je vložil zahtevo za pregled. Pritožnik pa je trdil, da je za pritožbo potrebna možnost predložitve argumentov in dokazov. Pritožnik trdi, da njegova stališča niso vsebovala nobenih novih dejstev, temveč le pojasnila, ki kažejo, zakaj so bile njegove izkušnje pomembne. Zato je trdil, da je natečajna komisija s tem, da ni upoštevala dokazov, ki jih je predložil ob vložitvi zahteve za pregled, napačno in oportunistično razlagala svoja pravila.

34. Po navedbah urada EPSO so bile v tej fazi natečaja pregledane le spletne prijave, ne pa tudi dokazila. Na podlagi informacij, ki jih je pritožnik predložil v svoji prijavi, je natečajna komisija menila, da se lahko kot ustrezne izkušnje štejejo le izkušnje, ki so dovolj tesno povezane s posameznim področjem natečaja. V zvezi s tem je natečajna komisija kot podlago za svojo odločitev uporabila določbe razpisa natečaja, ki je edini pravni okvir natečaja. Tudi če bi se reference upoštevale v tej fazi, to ne bi spremenilo odločitve odbora, saj glavna dejavnost, ki jo je kandidat opravljal v družbi x, ne ustreza merilom, določenim v razpisu natečaja.

35. Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da bi bilo treba neodvisna pojasnila in dokaze, ki jih je predložil v podporo ustreznosti svojih izkušenj, pridobljenih v družbi x, šteti za zanesljivejše od pojasnil, ki so jih drugi kandidati predložili v svoji opredelitvi svojih izkušenj. Vendar je natečajna komisija dejansko menila, da so samoocene drugih kandidatov v zvezi z ustreznostjo njihovih poklicnih izkušenj ustreznejše od neodvisnih ocen, ki so jih opravile osebe, s katerimi je pritožnik vsaj tri leta izvajal analizo natečaja. Pritožnik je poudaril, da lahko kandidat v prijavnem obrazcu napiše, kar želi.

36. Pritožnik trdi, da je bil namen pojasnil in dokazov, ki jih je predložil, obvestiti natečajno komisijo o njeni napaki pri presoji. Vendar so bili ti dokazi popolnoma prezrti. Navedel je, da trditev urada EPSO, da dokazov ni mogoče upoštevati, ker niso bili del pritožnikove prvotne prijave, velja le za začetno oceno. Ne uporablja se za pritožbeni postopek ali postopek revizije. Pritožnik je trdil, da bi moral imeti možnost predložiti take nove argumente v pritožbenem postopku ali postopku revizije. Trdil je tudi, da dejstvo, da mu je predsednik natečajne komisije v elektronskem sporočilu z dne 1. decembra 2010 povedal, da „bi bil jezen in razočaran tudi, če bi bil v položaju [pritožnika]“, jasno kaže na dejstvo, da je bilo pri ocenjevanju njegove prijave nekaj narobe.

Nasprotujoče si izjave

37. Pritožnik je navedel, da se njegove izkušnje niso štele za pomembne za zadevni natečaj, zaradi česar so bile potrebne delovne izkušnje, povezane z ekonomsko analizo v politiki konkurence in/ali industrijski ekonomiji. Vendar natečajna komisija ni dvomila o upoštevnosti njegovih izkušenj za opravljanje nalog začasnega uslužbenca Komisije, ki so vključevale ekonomsko analizo na področju politike konkurence in industrijske ekonomije. Zato je trdil, da so si izjave o izbirnem postopku nasprotujoče.

38. Pritožnik je menil, da je urad EPSO v svojem mnenju varuhu človekovih pravic vztrajal pri nelogični razlagi, da so bile izkušnje, pridobljene v podjetju x, 1) pomembne za njegov položaj začasnega uslužbenca v Komisiji in 2) niso bile pomembne za zadevni natečaj.

Diskriminacija

39. Pritožnik je trdil, da so bili vložniki diskriminirani brez objektivne podlage. Ta argument je bil razvit v spremnem dokumentu, predloženem varuhu človekovih pravic, v katerem je pritožnik navedel, da ima kandidat lahko 7 let, 11 mesecev in 29 dni ustreznih izkušenj, vendar bo izključen iz sodelovanja na natečaju, medtem ko bo lahko sodeloval še en kandidat z enim dnem več izkušenj. Takšne diskriminacije ne opravičuje dejstvo, da ima eden od kandidatov več izkušenj, saj tega ni mogoče smiselno trditi.

40. EPSO je v svojem mnenju navedel, da do diskriminacije pride, kadar se enake ali enakovredne okoliščine ali uspešnost obravnavajo različno ali neupravičeno. V zadevnem natečaju so bila za vse kandidate uporabljena enaka merila za preučitev prijav. Ta merila so bila objavljena v razpisu natečaja, katerega bistvena funkcija je zainteresiranim osebam zagotoviti čim natančnejše informacije o naravi zahtev, da lahko presodijo, ali naj se prijavijo na natečaj ali ne.

41. EPSO je navedel, da lahko organ za imenovanja zaradi spoštovanja členov 27 in 29 Kadrovskih predpisov, katerih namen je zagotoviti storitve za uradnike najvišjih standardov, od kandidatov zahteva, da imajo do roka za predložitev prijav na zadevni natečaj minimalno število let delovnih izkušenj. To ne pomeni kršitve načela prepovedi diskriminacije.

42. Pritožnik je v pripombah na mnenje urada EPSO predstavil „morebitne scenarije“delovnih izkušenj kandidatov in sklenil, da bi morala natečajna komisija pretehtati ustreznost vsakega obdobja delovnih izkušenj za vsakega kandidata. Pritožnik meni, da je jasno, da je natečajna komisija njegove izkušnje v podjetju x „ ponderirala z ničelno pomembnostjo“, kar je po njegovem mnenju v popolnem nasprotju z izjavo urada EPSO, da so bile te izkušnje pomembne za opravljanje njegovih nalog začasnega uslužbenca na Komisiji.

43. Po navedbah pritožnika ni mogoče dokazati, da se kandidat s 7-letnimi, 11-mesečnimi in 30-dnevnimi izkušnjami bistveno razlikuje od kandidata z natančno 8-letnimi izkušnjami. Po mnenju pritožnika izključitev osebe, ki ima le en dan manj izkušenj, pomeni različno obravnavanje enakovrednih situacij.

Ocena varuha človekovih pravic

Navzkrižje interesov

44. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da v skladu s členom 11a(1) Kadrovskih predpisov in sodno prakso Unije do nasprotja interesov pride le v položaju, v katerem mora uradnik pri opravljanju svojih nalog odločiti o obravnavi ali izidu zadeve, v kateri ima osebni interes. Dejstvo, da član natečajne komisije dela ali je delal v isti direkciji ali enoti kot kandidat, samo po sebi ne pomeni, da mora odločati o obravnavi ali izidu zadeve, za katero ima osebni interes, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost [5]. Sodišče za uslužbence je pojasnilo, da dejstvo, da je član natečajne komisije osebno seznanjen s kandidatom, samo po sebi ne zadostuje za dokaz, da ima član tak osebni interes, zlasti družinski ali finančni interes, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost [6].

45. Pritožnik je trdil, da zgoraj navedena sodna praksa ni pomembna za javni natečaj EPSO/AD/182/10, ker je po njegovem mnenju pri tem natečaju prišlo do sistemskega pomanjkanja neodvisnosti zaradi "velikega števila osebnih vezi" med člani natečajne komisije in kandidati. Zdi se, da se zadevne povezave nanašajo na dejstvo, da več članov natečajne komisije dela ali je delalo z več kandidati ali da so z njimi osebno seznanjeni. Varuhinja človekovih pravic meni, da je treba vsako tako „povezavo“med članom natečajne komisije in kandidatom preučiti ločeno in na podlagi lastnih dosežkov. Zgolj dejstvo, da člani natečajne komisije delajo z več kandidati, samo po sebi ne pomeni, da imajo osebni interes za dajanje prednosti določenemu kandidatu.

46. Varuh poudarja, da lahko člani natečajne komisije, ki so z enim ali več kandidati seznanjeni prek dela ali osebno, upoštevajo le informacije o teh kandidatih, ki so v spisu natečaja, da ne bi bili pristranski. Člani natečajne komisije ne smejo upoštevati informacij, pridobljenih zunaj okvira natečaja. Kar zadeva obravnavani primer, to pomeni, da čeprav so nekateri člani natečajne komisije zaradi svojega delovnega razmerja s pritožnikom vedeli, da so se njegove izkušnje v podjetju x dejansko nanašale na ekonomsko analizo v politiki konkurence in/ali industrijski ekonomiji, tega znanja niso smeli upoštevati pri ocenjevanju pritožnikove prijave glede na merila za pripustitev k natečaju. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da to, da natečajna komisija ne upošteva teh informacij, pridobljenih v osebnih odnosih s pritožnikom, ne pomeni negativne pristranskosti do njega, kot je trdil pritožnik. Nasprotno, pomeni pravilno uporabo Kadrovskih predpisov in obvestila o natečaju.

47. Varuhinja človekovih pravic priznava, da uporaba referenčnih številk za zastopanje kandidatov ne zagotavlja nujno anonimnosti kandidatov v fazi sprejema na natečaj, v kateri natečajna komisija preveri predložene informacije, na primer o delovnih izkušnjah. Vendar varuh človekovih pravic meni, da to samo po sebi ni težava, če ni navzkrižja interesov ali pristranskosti v zvezi s kandidati.

48. Zato varuhinja človekovih pravic meni, da pritožnik ni predložil nobenih konkretnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je imel kateri koli član natečajne komisije osebni interes, kot je družinski ali finančni interes, za zagotovitev, da so določeni kandidati uspeli na javnem natečaju EPSO/AD/182/10. Varuh človekovih pravic prav tako meni, da pritožnik ni predložil dokazov v podporo svojim trditvam, (i) da je bila natečajna komisija pristranska, ker je bilo kandidatom z manj kot osmimi leti ustreznih izkušenj dovoljeno sodelovati na natečaju, in (ii) da se je to merilo za upravičenost v zvezi z različnimi kandidati razlagalo na različne načine. Varuhinja človekovih pravic zato na podlagi navedenega meni, da natečajna komisija ni bila pristranska ali da je bila v navzkrižju interesov.

Merila za ocenjevanje

49. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v zadevnem razpisu natečaja navedeno, da morajo kandidati, da bi bili upravičeni do sodelovanja na natečaju, izpolnjevati nekatere pogoje, med katerimi so posebni pogoji v zvezi s poklicnimi izkušnjami. Kandidati so zlasti morali imeti „najmanj osem let delovnih izkušenj, povezanih z ekonomsko analizo na področju politike konkurence in/ali industrijske ekonomije. Strokovna področja bi morala vključevati uporabo najsodobnejše teorije in kvantitativne empirične analize"[7]. V zvezi s pripustitvijo k natečaju je bilo v obvestilu določeno, da „bodo informacije, navedene v vaši elektronski prijavi, preverjene glede na splošne in posebne pogoje, da bi se opredelili tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju“[8].

50. Varuhinja človekovih pravic tako ugotavlja, da so morali kandidati, da bi se lahko šteli za upravičene do sodelovanja na natečaju, v svojih spletnih prijavah navesti informacije, iz katerih je razvidno, da so imeli zahtevane delovne izkušnje, tako v smislu let kot strokovnega področja. Iz obvestila je razvidno, da se v fazi pripustitve k natečaju ne bi upoštevale nobene druge informacije. Res je, kot je trdil pritožnik, da bi kandidati v prijavnem obrazcu lahko napisali „kar koli bi želeli“. Vendar so bile informacije, ki so jih kandidati navedli v svojih elektronskih prijavah, preverjene v poznejši fazi natečaja. Če bi se na koncu izkazalo, da predložene informacije niso bile podprte z ustreznimi dokazili, bi bil kandidat izključen iz nadaljnjega sodelovanja na natečaju [9].

51. Izbirna komisija je v svoji odločitvi o zavrnitvi pritožnikove prijave navedla, da pritožnik nima zahtevanih osem let delovnih izkušenj, povezanih z ekonomsko analizo v politiki konkurence in/ali industrijski ekonomiji. Natečajna komisija je v odgovor na pritožnikovo zahtevo za pregled navedla podrobnejše razloge, in sicer: „[p]obvestilo o zakupu, da natečajna komisija ne dvomi o ustreznosti vaših izkušenj v [podjetju x] za opravljanje vaših trenutnih nalog v [Komisiji]. Vendar v skladu z oceno vseh prijav, prejetih v okviru tega posebnega natečaja, natečajna komisija dveletnih izkušenj v [podjetju x] ni mogla šteti za relevantne, saj niso bile pridobljene na področju, povezanem z ekonomsko analizo na področju politike konkurence in/ali industrijske ekonomije „[10].

52. Po navedbah urada EPSO je pritožnik v svoji spletni prijavi opisal naravo svojih nalog v podjetju x, ki zajemajo usklajevanje prodajnih dejavnosti, pogajanja, pripravo odgovorov na razpise in posvetovanje s strankami o vprašanjih IT. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni izpodbijal, da je bil to opis, ki ga je navedel v svoji vlogi.

53. V zvezi z odločitvijo natečajne komisije, da pritožnika ne pripusti k natečaju zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih izkušenj, varuhinja človekovih pravic najprej poudarja, da imajo natečajne komisije v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju znanja in sposobnosti kandidatov za izbirni postopek. Sodišče EU lahko to presojo preveri le, če so bila kršena pravila, ki urejajo delo natečajne komisije, ali če je bila pri presoji storjena očitna napaka [11].

54. Varuh človekovih pravic na podlagi formulacije razpisa natečaja in pritožnikovega opisa nalog v podjetju x ne ugotavlja očitne napake pri presoji v sklepu natečajne komisije, da na podlagi informacij, ki jih je pritožnik navedel v svoji spletni prijavi, ni bilo mogoče ugotoviti, da so bile izkušnje, pridobljene v podjetju x, povezane z ekonomsko analizo na področju politike konkurence in/ali industrijske ekonomije. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da so bila merila za določanje ustreznih delovnih izkušenj v razpisu natečaja dovolj dobro opredeljena in da je natečajna komisija ta merila uporabila v okviru svoje diskrecijske pravice.

Nasprotujoče si izjave

55. Varuhinja človekovih pravic priznava, da so lahko zadevne izkušnje dejansko povezane z ekonomsko analizo politike konkurence in/ali industrijske ekonomije. To je potrdila izbirna komisija v svojem odgovoru na pritožnikovo zahtevo za pregled svoje odločitve, ko je zapisala, da ne dvomi o pomembnosti pritožnikovih izkušenj v podjetju x za opravljanje njegovih nalog začasnega uslužbenca v Komisiji. Vendar te izkušnje, kot jih je opisal pritožnik, niso pokazale, da so povezane z ekonomsko analizo v politiki konkurence in/ali industrijski ekonomiji. Zato v skladu z določbami Obvestila (glej točki 49 in 50 zgoraj) teh izkušenj ni bilo mogoče upoštevati. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da si izjave o izbirnem postopku niso nasprotujoče.

Razlaga pravil

56. Varuh človekovih pravic je seznanjen s pritožnikovo trditvijo, da bi bilo treba upoštevati dokaze v zvezi z relevantnostjo njegovih izkušenj v podjetju x, saj mora biti v pritožbi mogoče predložiti argumente in dokaze. Pritožnik trdi, da njegova stališča niso vsebovala nobenih novih dejstev, temveč le pojasnila, ki kažejo, zakaj so bile njegove izkušnje pomembne. V zvezi s tem ponovno poudarja zgornjo ugotovitev, da je bilo treba pojasnilo, ki dokazuje, da so bile nekatere poklicne izkušnje pomembne, tj. da so se nanašale na ekonomsko analizo v politiki konkurence in/ali industrijski ekonomiji, nujno predložiti v spletni aplikaciji. Kadar kandidat zahteva pregled ocenjevanja ustreznosti svojih delovnih izkušenj, ki ga opravi natečajna komisija, lahko predloži argumente, ki utemeljujejo, zakaj meni, da informacije iz spletne prijave zadostujejo za dokaz, da so bile izkušnje relevantne. Vendar natečajna komisija ne sme upoštevati nobenih dodatnih pojasnil, ki bi pojasnjevala, zakaj so bile te izkušnje pomembne. Varuh zato meni, da izbirna komisija ni „napačno in oportunistično“razlagala veljavnih pravil, ko pri obravnavi pritožnikove zahteve za pregled ni upoštevala zgoraj navedenih dokazov.

Diskriminacija

57. Varuh človekovih pravic meni, da je primerno in razumno, da institucija, ki objavi razpis natečaja, kot merilo za upravičenost do sodelovanja na nekaterih javnih natečajih določi minimalno število let delovnih izkušenj, ki se lahko razlikujejo glede na razred zaposlitve. Da bi zagotovili, da razpis natečaja izpolnjuje svoj cilj čim natančnejšega obveščanja potencialnih kandidatov o pogojih za sodelovanje na natečaju, in da ne bi dopuščal možnosti samovoljnih odločitev v zvezi s prijavami, mora biti tako merilo za upravičenost jasno opredeljeno. Z jasno opredelitvijo tega merila je bila v razpisu natečaja EPSO/AD/182/10 ugotovljena razlika med kandidatom s 7 leti, 11 meseci in 30 dnevi delovnih izkušenj ter kandidatom z 8 leti delovnih izkušenj. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da dejstvo, da je bila odločitev, da se ta fiktivna kandidata (ki sta bila v različnih položajih) obravnavata različno, kar zadeva pripustitev k natečaju, ni pomenilo diskriminacije. Do diskriminacije pride le, kadar so kandidati v enakem položaju obravnavani različno ali kadar so kandidati v različnih položajih obravnavani enako, brez kakršne koli objektivne utemeljitve.

Neodvisni pregled

58. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da beseda "pregled" pomeni "ponovno pogledati". Nobeno načelo ne zahteva, da je "pregled" "neodvisen" na način, ki ga zatrjuje pritožnik, to pomeni, da ga morajo opraviti osebe, ki niso tiste, ki so sprejele prvotno odločitev. Vendar načela dobrega upravljanja zajemajo pravico do pritožbe zoper odločbe, ki posegajo v pravice ali interese posameznika [12]. Zgoraj navedeni vodnik za javne natečaje, ki je bil sestavni del razpisa natečaja EPSO/AD/182/10, je določal tako preglede kot pritožbe. Iz določbe, ki se nanaša na preglede, je razvidno, da bi jih morala opraviti izbirna komisija sama [13]. Pritožbe pa bi morali obravnavati drugi organi, kot sta direktor urada EPSO in Sodišče za uslužbence [14]. Varuh človekovih pravic zato v zvezi s tem ne ugotavlja nobene kršitve načel dobrega upravljanja.

Slabo upravljanje postopkov negativno vpliva na delovno življenje

59. Glede na zgornje ugotovitve varuh človekovih pravic ne najde ničesar, kar bi kazalo na to, da je urad EPSO zadevni natečaj slabo upravljal, kot je trdil pritožnik. Če pritožnik meni, da ga je Komisija obravnavala nestrokovno ali nesprejemljivo, mora Komisijo opozoriti na to vprašanje. Če ne prejme zadovoljivega odgovora, lahko razmisli o vložitvi pritožbe pri varuhu človekovih pravic zoper Komisijo.

Sklepna ugotovitev

60. Na podlagi navedenega varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v zvezi z oceno pritožnikovih poklicnih izkušenj v okviru javnega natečaja EPSO/AD/182/10.

B. Trditev

61. Pritožnik je trdil, da bi ga moral urad EPSO bodisi pripustiti k natečaju bodisi razveljaviti celoten izbirni postopek.

62. Glede na to, da je varuh človekovih pravic ugotovil, da v zvezi z obtožbo ni bilo nepravilnosti, pritožnikova trditev ne more uspeti.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Urad EPSO ni storil nobene nepravilnosti.

Pritožnik in urad EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 16. februarja 2012

---

[1] Na voljo na spletnem naslovu: www.ombudsman.europa.eu/cases/decision.faces/en/10526/html.bookmark

[2] Sodba z dne 12. marca 2008, še ni objavljena v Zbirki odločb.

[3] Sodba z dne 30. aprila 2008, še ni objavljena v Zbirki odločb.

[4] UL 2010, C 184A, str. 1.

[5] Zgoraj navedena sodba v zadevi Giannini proti Komisiji, T-100/04, točka 223.

[6] Zgoraj navedena zadeva Dragoman proti Komisiji, F-16/07, točke 43–44.

[7] Točka 3 Priloge 3 k razpisu natečaja EPSO/AD/180-181-182/10.

[8] Točka IV.1 Obvestila.

[9] Točka IV.3 Obvestila.

[10] V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da se je ta pogoj za upravičenost v njegovem primeru razlagal togo, ker je urad EPSO v svojem mnenju varuhu človekovih pravic zapisal, da je natečajna komisija ugotovila, da njegove izkušnje v podjetju x niso bile pridobljene z ekonomsko analizo, varuh človekovih pravic poudarja, da je odločitev o izpolnjevanju pogojev sprejela natečajna komisija in ne urad EPSO ter da se je natečajna komisija v korespondenci s pritožnikom sklicevala na izkušnje, povezane z ekonomsko analizo, kot so navedene v razpisu.

[11] Glej na primer zadeve T-19/03, Konstantopoulou proti Sodišču, ZOdl. JU, str. I-A-25 in II-107, točka 43; T-277/02, Pascall proti Svetu, ZOdl. JU, str. I-A-137 in II-621, točka 57, in T-74/91, Rocco Tancredi proti Evropskemu parlamentu, Recueil 1992, str. II-1645, točka 19.

[12] Člen 19 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki je na voljo na: www.ombudsman.europa.eu/resources/code.faces

[13] Točka 6.2 Navodil za javne natečaje.

[14] Točka 6.3 Navodil za javne natečaje.