Ozadje pritožbe

1. Zadeva se nanaša na zavrnitev prošnje za dostop javnosti do dokumentov na podlagi Uredbe 1049/2001 s strani Komisije [1].

2. Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju EPSO/AD/148/09 – RO. Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je 4. maja 2010 zaprosil za dostop do dokumentov v zvezi z: (i) nekatere statistične podatke o številu kandidatov; in (ii) bibliografijo, ki jo člani natečajne komisije uporabljajo za ocenjevanje testov.

3. Urad EPSO je v elektronskem sporočilu z dne 7. maja 2010 to zahtevo zavrnil. Urad EPSO je zlasti odgovoril, da se statistični podatki lahko pripravijo v interesu službe, ne pa na zahtevo kandidatov. Urad EPSO je zavrnitev bibliografije utemeljil z načelom tajnosti dela natečajne komisije.

4. Istega dne je pritožnik uradu EPSO poslal še eno elektronsko sporočilo, v katerem je pojasnil, da je zahteval dostop do obstoječih dokumentov. Pritožnik je pojasnil, da ni zahteval priprave novih statističnih podatkov. Poleg tega je trdil, da se EPSO ne more sklicevati na načelo tajnosti dela natečajne komisije, da bi utemeljil zavrnitev dostopa do bibliografije.

5. Zato je urad EPSO pritožnika pozval, naj svojo zahtevo podaljša in jo pošlje na poseben naslov, kar je storil 12. maja 2010.

6. EPSO je 28. maja 2010 zavrnil ponovno prošnjo za dostop do dokumentov. V zvezi s prvim vidikom zahteve je urad EPSO navedel, da noben obstoječi dokument ni vseboval zahtevanih informacij v obliki, ki bi se lahko razkrila [2].

7. V zvezi z drugim vidikom pritožnikove zahteve je EPSO sklenil, da se za zahtevano bibliografijo uporablja načelo tajnosti dela natečajne komisije. Poleg tega je EPSO trdil, da člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki ga je treba obravnavati kot lex specialis, izključuje uporabo Uredbe 1049/2001, ki je, kot potrjuje sodna praksa [3], lex generalis. Urad EPSO meni, da bi moral lex specialis odstopati od uporabe lex generalis v primeru, kot je obravnavani. Vendar je urad EPSO pritožnika obvestil, da lahko pri Komisiji vloži potrdilno prošnjo za dostop javnosti do dokumentov.

8. Pritožnik je 10. junija 2010 vložil potrdilno prošnjo pri Komisiji, ki je 15. junija 2010 poslala potrdilo o prejemu.

9. Komisija je 30. junija 2010 pritožnika obvestila, da ni mogla zbrati vseh informacij, potrebnih za odločitev o njegovi prošnji za dostop javnosti do dokumentov. Zato je Komisija v skladu s členom 8(2) Uredbe 1049/2001 prvotni rok za obravnavo potrdilne prošnje podaljšala za 15 delovnih dni. Komisija je sporočila, da bo odločitev o potrdilni prošnji sprejela do 23. julija 2010.

10. Komisija je 22. julija 2010 pritožnika obvestila, da odločitve žal ne bo mogla sprejeti pred iztekom roka. Komisija je dodala, da se to ne bi smelo razlagati kot implicitna zavrnitev potrdilne prošnje. Opravičila se je za to dodatno zamudo in navedla, da si bo prizadevala sprejeti odločitev v najkrajšem možnem času.

11. Istega dne je pritožnik Komisiji poslal elektronsko sporočilo, v katerem je izrazil nezadovoljstvo, ker Komisija ni sprejela odločitve o njegovi potrdilni prošnji. Poleg tega je navedel, da dopisa Komisije z dne 30. junija 2010 in 22. julija 2010 nista ustrezno obrazložena. Pritožnik je dodal, da je bilo dodatno podaljšanje roka z dopisom z dne 22. julija 2010 v vsakem primeru v nasprotju z Uredbo 1049/2001.

12. Pritožnik je 28. julija 2010 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

13. Komisija je 6. avgusta 2010 sprejela odločitev v zvezi s potrdilno prošnjo. Čeprav je odobrila dostop do nekaterih dokumentov v zvezi s statističnimi informacijami, je zavrnila dostop do vseh dokumentov v zvezi z bibliografijo.

Predmet preiskave

14. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic v bistvu navedel naslednje trditve in naslednjo trditev, ki so bile vključene v preiskavo varuha človekovih pravic:

Obtožbe:

(1) Komisija svojega odgovora z dne 22. julija 2010 ni obrazložila.

(2) Komisija je z dopisom z dne 22. julija 2010 napačno podaljšala rok za odgovor na potrdilno prošnjo.

Zahtevek:

Komisija bi morala pritožniku omogočiti takojšen dostop do zahtevanih dokumentov.

Preiskava

15. Varuh človekovih pravic je 14. septembra 2010 začel preiskavo o obtožbah in trditvi ter Komisijo zaprosil za mnenje.

16. Istega dne je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da nekateri vidiki njegove pritožbe, opisani v odstavkih 17 do 19 spodaj, ne bodo preiskani.

17. Prvič, pritožnik je trdil, da ga je urad EPSO napačno prosil, naj vloži prošnjo za dostop do ustrezne službe, namesto da bi jo neposredno posredoval tej službi. Vendar se zdi, da pritožnik v zvezi s to trditvijo ni uporabil predhodnih upravnih pristopov do urada EPSO. Varuhinja človekovih pravic je zato sklenila, da je ta trditev nedopustna.

18. Drugič, pritožnik je trdil, da je urad EPSO napačno zavrnil njegovo prošnjo za dostop z dne 12. maja 2010. Vendar je pritožnik izkoristil priložnost in z vložitvijo potrdilne prošnje zahteval ponovno preučitev te odločitve. Zato ni bilo dovolj razlogov za preiskavo te trditve.

19. Tretjič, pritožnik je trdil, da Komisija ni obrazložila svojega dopisa z dne 30. junija 2010 in je s tem dopisom napačno podaljšala prvotni rok za sprejetje odločitve o njegovi potrdilni prošnji. Komisija je v navedenem dopisu z dne 30. junija 2010 navedla, da ni mogla zbrati vseh elementov, potrebnih za sprejetje odločitve. Poleg tega se je Komisija pri podaljšanju roka 15 delovnih dni za sprejetje odločitve oprla na člen 8(2) Uredbe št. 1049/2001. Glede na to je varuhinja človekovih pravic sklenila, da ni dovolj razlogov za preiskavo te trditve.

20. Komisija je 17. decembra 2010 obvestila varuha človekovih pravic, da svojega mnenja ne bo mogla poslati do 31. decembra 2010, kot je prvotno zahteval varuh človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je o tem ustrezno obvestil pritožnika.

21. Komisija je 1. februarja 2011 varuhu človekovih pravic poslala svoje mnenje, ki je bilo 8. februarja 2011 posredovano pritožniku, da predloži svoje pripombe.

22. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Trditev, da Komisija ni navedla razlogov in da je v odgovoru z dne 22. julija 2010 napačno podaljšala rok za odgovor na potrdilno prošnjo

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

23. Prvič, pritožnik je trdil, da Komisija ni obrazložila svojega odgovora z dne 22. julija 2010, v katerem je drugič podaljšala rok za sprejetje odločitve o njegovi potrdilni prošnji.

24. Komisija je v svojem mnenju o preiskavi varuha človekovih pravic pojasnila, da je bilo to dodatno podaljšanje potrebno za izvedbo raziskav v zvezi z dokumenti, ki jih ima EPSO, in za anonimizacijo dokumentov, ki so vsebovali statistične podatke o kandidatih, ki sodelujejo na natečaju. Komisija je dodala, da potrdilna prošnja sovpada s selitvijo urada EPSO v druge prostore, zaradi česar dokumenti, ki jih ima urad EPSO, nekaj časa niso na voljo. Poleg tega je bila potrdilna prošnja vložena poleti, ko sta imela EPSO in Komisija manj zaposlenih.

25. Drugič, pritožnik je trdil, da je Komisija z odgovorom z dne 22. julija 2010 napačno podaljšala rok za sprejetje odločitve o potrdilni prošnji. Trdil je, da je to dodatno podaljšanje roka v nasprotju z Uredbo 1049/2001.

26. Komisija je v svojem mnenju priznala, da ji v skladu s členom 8(2) Uredbe št. 1049/2001 ni bilo dovoljeno drugič podaljšati roka za sprejetje odločitve o potrdilni prošnji. Ugotovila je, da se je že opravičila v odgovoru z dne 22. julija 2010, in se za to zamudo ponovno opravičila v mnenju, ki ga je predložila v okviru te preiskave.

Ocena varuha človekovih pravic

27. V zvezi s prvo trditvijo pritožnika varuh človekovih pravic ugotavlja, da morajo biti v skladu s členom 296 PDEU v pravnih aktih navedeni razlogi, na katerih temeljijo. Poleg tega mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso v zvezi s členom 296 PDEU „obrazložitev, ki se zahteva s to določbo, prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko Sodišče opravi nadzor. V obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih okoliščin, saj je treba vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz [člena 296 PDEU], presojati ne le glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

28. Komisija je v dopisu z dne 22. julija 2010 pritožnika obvestila, da ni uspela dokončati svoje ocene potrdilne prošnje in da zato ne bo mogla sprejeti odločitve pred iztekom roka. Komisija je tako zgolj navedla, da na potrdilno prošnjo ne bo mogla odgovoriti v podaljšanem roku. Zato je očitek pritožnika Komisiji, da ni navedla nobenih razlogov, upravičen.

29. Komisija je v svojem mnenju o tej pritožbi pojasnila, da roka 23. julija 2010 ni mogla upoštevati, ker (i) je morala opraviti raziskave v zvezi z dokumenti, ki jih je imel EPSO, in jih anonimizirati, (ii) zaradi selitve EPSO v druge prostore dokumenti nekaj časa niso bili na voljo in (iii) je bila potrdilna prošnja vložena v poletnem obdobju, ko sta imela EPSO in Komisija manj zaposlenih.

30. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so bila zgoraj navedena pojasnila v zvezi z razlogi za drugo podaljšanje roka predložena šele po sprejetju izpodbijanega sklepa o prošnji za dostop do dokumentov.

31. Varuh človekovih pravic v vsakem primeru ugotavlja, da se lahko v skladu s členom 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001 rok 15 delovnih dni za presojo potrdilne prošnje za dostop do dokumentov podaljša za nadaljnjih 15 delovnih dni. Poleg tega je v skladu s sodno prakso „obvezen rok 15 delovnih dni – ki se lahko podaljša – v katerem mora institucija odgovoriti na potrdilno prošnjo, kot je določeno v členu 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001.“[5] Zato je jasno, da Uredba št. 1049/2001 dovoljuje le eno podaljšanje roka za odgovor na potrdilno prošnjo.

32. Glede na nedvoumno besedilo Uredbe 1049/2001, kot ga razlaga sodna praksa, varuh človekovih pravic meni, da Komisiji ni bilo dovoljeno drugič podaljšati roka po 23. juliju 2010, kot je to storila v dopisu z dne 22. julija 2010. Kot je navedeno zgoraj, Komisija te ugotovitve ne izpodbija.

33. Vendar varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija pritožniku opravičila. Nadalje ugotavlja, da pritožnik ni podal nobenih pripomb na mnenje Komisije. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic ugotavlja, da ni razlogov za nadaljnje preiskave pritožnikovih trditev.

B. Zahteva, naj Komisija pritožniku odobri takojšen dostop do zahtevanih dokumentov

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

34. Pritožnik je trdil, da bi mu morala Komisija odobriti takojšen dostop do: (i) dokumente, ki vsebujejo nekatere statistične podatke o kandidatih za natečaj EPSO/AD/148/09 – RO; in (ii) dokumente z bibliografijo, ki so jo člani natečajne komisije uporabili za ocenjevanje pisnih preizkusov.

35. Komisija je v odgovoru na potrdilno prošnjo odobrila dostop do nekaterih dokumentov v zvezi s statističnimi informacijami, ki so zanimale pritožnika. Navedla pa je tudi, da zahtevani dokumenti bodisi ne obstajajo bodisi jih ni mogoče razkriti.

36. Kar zadeva (i) prvi vidik potrdilne prošnje, je Komisija pritožniku predložila tri anonimizirane dokumente, ki bi po njenem mnenju pritožniku omogočili, da pridobi večino statističnih informacij, ki jih je zahteval. Vendar je Komisija pritožnika obvestila tudi, da urad EPSO ni imel dokumentov v zvezi s številom kandidatov, povabljenih na predizbirne teste, ki bi bili predloženi glede na njihovo izbiro drugega jezika.

37. Kar zadeva (ii) drugi vidik potrdilne prošnje, je Komisija navedla, da EPSO ne vzdržuje „bibliografije“ kot take v smislu seznama referenčnih dokumentov, ki jih morajo člani natečajne komisije uporabiti za ocenjevanje pisnih preizkusov. Urad EPSO pripravi (a) interne opombe, ki jih uporabljajo člani natečajne komisije, in (b) ocenjevalno lestvico za vsako vprašanje. Vendar Komisija meni, da za ta dva dokumenta velja načelo tajnosti dela natečajne komisije. V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki določa, da je „postopek izbirne komisije tajen“.

38. Komisija je v svojem mnenju, predstavljenem v okviru preiskave varuha človekovih pravic, navedla, da je trditev pritožnika postala brezpredmetna, ker je Komisija medtem ugodila pritožnikovi zahtevi, kolikor bi bilo to mogoče izpolniti.

39. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb na mnenje Komisije.

Ocena varuha človekovih pravic

40. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija pojasnila, da dokumenti, do katerih je pritožnik želel dostop, niso obstajali. Ta pojasnila se zdijo verjetna. Varuh nadalje ugotavlja, da pritožnik ni izpodbijal izjav Komisije. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic ugotavlja, da v zvezi s pritožnikovo trditvijo ni bilo nepravilnosti.

41. Varuhinja človekovih pravic z zadovoljstvom ugotavlja, da se Komisija ni omejila na zgornje izjave, temveč je odobrila dostop do nekaterih dokumentov v zvezi s statističnimi informacijami, ki so bile zanimive za pritožnika. Ugotavlja tudi, da je Komisija pritožnika opozorila na dva dokumenta v zvezi z delom natečajne komisije, pri čemer je pojasnila, da sta ta dokumenta zaupna. Ker pa pritožnik ni navedel, da želi dostop do teh dokumentov, varuh meni, da mu v tem primeru ni treba oceniti, ali je stališče Komisije pravilno.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjimi ugotovitvami:

V zvezi s pritožnikovo trditvijo ni bilo nepravilnosti. Glede preostalega očitka ni razlogov za nadaljnje preiskave.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 18. januarja 2012

---

[1] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

[2] Pritožnik je prosil za informacije o (a) številu kandidatov, povabljenih na predizbirne teste, ki so bili predstavljeni v skladu z njihovo izbiro drugega jezika, (b) številu kandidatov, povabljenih na pisne teste, ki so bili predstavljeni v skladu z njihovo izbiro drugega jezika, in (c) številu kandidatov, povabljenih na ustne teste, ki so bili predstavljeni v skladu z njihovo izbiro drugega jezika.

[3] Zadeva T-371/03, Le Voci proti Svetu, ZOdl. JU, str. I-A-209 in II-957.

[4] Zadeva C-501/00, Španija proti Komisiji, Recueil 2004, str. I-6721, točka 73.

[5] Združeni zadevi T-355/04 in T-446/04, Co-Frutta proti Komisiji, sodba z dne 19. januarja 2010 (še ni objavljena), točka 56.