- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep v zadevi 21/2016/JAP o tem, da Svet EU ni odobril dostopa do pravnih mnenj o predlogih uredb o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva in o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (EUROJUST)
Odločba
Primer 21/2016/JAP - Preiskava uvedena dne Ponedeljek | 08 februar 2016 - Odločba z dne Četrtek | 07 marec 2019 - Zadevna institucija ali organ Svet Evropske unije ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Belgija
Zadeva se je nanašala na zavrnitev Sveta Evropske unije, da odobri popoln dostop do pravnih mnenj o zakonodajnih predlogih uredb o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EJT) in o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (EUROJUST).
Med preiskavo varuhinje človekovih pravic se je Svet strinjal z razkritjem dveh od štirih dokumentov, vendar je vztrajal pri zavrnitvi popolnega razkritja preostalih dveh dokumentov, čeprav je bil odobren delni dostop.
Varuh človekovih pravic se strinja, da je bila zavrnitev razkritja pravnih mnenj v celoti utemeljena z utemeljitvijo, da bi ogrozila varstvo pravnih nasvetov in sodnih postopkov. Zato zadevo zaključi z ugotovitvijo, da nepravilnosti niso bile ugotovljene, vendar poziva Svet, naj ponovno preuči svojo zavrnitev glede na nadaljnji potek časa.
Ozadje pritožbe
1. Pritožnik, poljski akademik, je Svet Evropske unije zaprosil, naj mu v skladu z uredbo EU o dostopu do dokumentov [1] omogoči dostop javnosti do štirih mnenj pravne službe Sveta [2] o predlaganih uredbah EU o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva [3] (EJT) in o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah [4] (Eurojust).
2. EJT bo neodvisen organ Unije, pristojen za preiskovanje in pregon goljufij in drugih kaznivih dejanj EU, ki škodijo finančnim interesom Unije. EJT bo organ Unije z decentralizirano strukturo z namenom vključevanja in povezovanja nacionalnih organov kazenskega pregona. Preiskave EJT bodo načeloma izvajali evropski delegirani tožilci, ki se nahajajo v vsaki državi članici, vendar so popolnoma neodvisni od nacionalnih organov pregona.
3. Predlagana uredba o Eurojustu ureja odnose med Eurojustom in EJT. Kadar EJT izvaja svojo pristojnost, Eurojust ne bi smel ukrepati. Vendar bi moral imeti Eurojust možnost, da izvaja svojo pristojnost v primerih, ki vključujejo posamezne države članice.
4. Svet je zavrnil dostop do dokumentov, ker je menil, da bi javno razkritje oslabilo varstvo pravnih nasvetov in sodnih postopkov ter oslabilo odločanje v okviru (takratnih) tekočih zakonodajnih pogajanj.
5. Pritožnik je Svet pozval, naj ponovno preuči svojo prvotno odločitev o zavrnitvi dostopa [5]. Trdil je, da ni razlogov za domnevo, da bi razkritje zahtevanih dokumentov ogrozilo potrebo Sveta po objektivnih in celovitih pravnih nasvetih. Po njegovem mnenju popolno razkritje pravnih mnenj, zlasti „svetovanj v zvezi z zakonodajnim postopkom (v katerem kot zakonodajalec deluje samo Svet), lahko zagotovi, da bodo [katere koli ] pravno vprašljive pobude izključene, s čimer se bo odražalo eno od temeljnih načel Evropske unije, tj. pravna država“[6]. Dodal je, da tudi če bi obstajala nevarnost oslabitve varstva pravnih nasvetov Sveta, bi bilo to povsem hipotetično in zato ne bi zadostovalo za utemeljitev izjeme od razkritja na podlagi člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.
6. Pritožnik je izpodbijal stališče Sveta, da ni prevladujočega javnega interesa. Trdil je, da sta javni nadzor in preglednost zakonodajnega postopka odločanja bistvena dejavnika pri legitimizaciji sprejetih odločitev.
7. Generalni sekretar Sveta je 26. oktobra 2015 odgovoril in vztrajal pri razlogih za prvotno zavrnitev.
8. Pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Sveta, zato se je 6. januarja 2016 obrnil na evropsko varuhinjo človekovih pravic.
Preiskava
9. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako Svet pri obravnavi pritožnikove prošnje za dostop do dokumentov uporablja ustrezne določbe Uredbe 1049/2001.
10. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pregledala spis Sveta in pridobila kopije zahtevanih dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je 10. januarja 2017 prejela mnenje Sveta o pritožbi. Pritožnika je pozvala, naj predloži pripombe na mnenje Sveta, vendar se ni odzval. Kljub temu je varuh človekovih pravic upošteval argumente in mnenja, ki sta jih med preiskavo predložili obe strani.
11. Med preiskavo je Svet ponovno preučil svoje stališče in pritožniku razkril dva [7] od štirih zahtevanih dokumentov. Svet je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da je pretekel čas in da je bil dosežen napredek v postopkih odločanja v zvezi z obema zakonodajnima dosjejema.
12. V zvezi s preostalima dokumentoma [8] je Svet ponovil razloge, ki jih je predhodno navedel za zavrnitev dostopa. Navedla je, da je že odobrila delni dostop do teh dokumentov.
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
O izjemi v zvezi z varstvom pravnih nasvetov
13. Svet je v mnenju, ki ga je poslal varuhu človekovih pravic, ponovil stališče, ki ga je izrazil pritožniku, da zahtevani dokumenti vsebujejo nasvete o občutljivih, zapletenih in spornih pravnih vprašanjih. Glede na naravo pristojnosti EJT je Svet vztrajal, da bi se mnenji njegove pravne službe lahko uporabili v prihodnjih sodnih postopkih. Njihova objava bi zato lahko škodljivo vplivala na zmožnost pravne službe Sveta, da zagovarja svoje stališče v prihodnjih sodnih postopkih [9]. Po njenem mnenju je bilo tveganje sodnega postopka izjemno veliko in ne zgolj hipotetično. Ugotovilo je, da je Sodišče kot zadosten razlog za zadržanje dokumentov štelo tudi dejstvo, da bi lahko bili pomembni za sodne postopke „v bližnji prihodnosti“[10]. Nazadnje, „načelo varstva enakosti orožij“ se „uporablja neodvisno od trenutka uvedbe sodnega postopka “.
O izjemi v zvezi z varstvom postopka odločanja v teku
14. Svet je trdil, da bi lahko razkritje mnenj njegove pravne službe o spornih zadevah, ki so osrednjega pomena za tekoča zakonodajna pogajanja, njegove pravne svetovalce odvrnilo od tega, da bi svoja stališča izrazili odkrito in preprosto. Takšna omejitev bi ogrozila zmožnost pravne službe, da opravlja svojo vlogo, in bi „resno vplivala na učinkovitost celotnega postopka odločanja Sveta“[11]. Navedla je, da sta zakonodajna dosjeja, tj. dosje EJT in dosje EUROJUST, tesno povezana in da postopki odločanja še vedno potekajo. (Končni zakonodajni akt še ni bil sprejet.) Neformalna pogajanja o predlogu o Evropskem javnem tožilstvu med predstavniki obeh zakonodajalcev in Komisijo (t. i. „trialogi“[12]) so se začela, vendar še niso bila zaključena [13], medtem ko se trialogi o zadevi EUROJUST še niso začeli.
15. Svet se je skliceval na sklep varuhinje človekovih pravic v preiskavi OI/8/2015/JAS [14] o preglednosti trialogov. Trdila je, da bo v okviru zapletenih zakonodajnih pogajanj morda treba omejiti pravico javnosti do sodelovanja v zakonodajnem postopku v nekaterih primerih, zlasti medtem ko neformalna pogajanja še potekajo. To je bilo bistvenega pomena za zaščito pogajalskega prostora institucij pri spornih vprašanjih. Trdila je, da to velja za trialoge o EJT, ki še potekajo, in za trialoge o Eurojustu, ki se še niso začeli. Svet je navedel, da je bil pripravljen razkriti zakonodajne dokumente, tudi med neformalnimi pogajanji, kadar je prepričan, da to ne bi ogrozilo postopka odločanja.
Prevladujoč javni interes za razkritje
16. Nazadnje je Svet navedel, da pritožnik ni utemeljil svoje trditve, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje preostalih dokumentov, ker so njegovi argumenti preveč splošni in nejasni [15]. Splošne trditve, da preglednost zakonodajnega postopka sama po sebi pomeni javni interes, ne upoštevajo posebnosti vsake zadeve, ki bi lahko upravičila zavrnitev dostopa do dokumentov.
Ocena varuha človekovih pravic
17. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Svet pritožniku razkril dva zahtevana dokumenta, in meni, da je Svet ta vidik pritožbe rešil. Analiza varuhinje človekovih pravic bo omejena na preostala dva dokumenta, do katerih je bil odobren le delni dostop.
18. Svet se je skliceval na dve izjemi iz Uredbe 1049/2001, da bi utemeljil svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do preostalih dveh dokumentov: (i) varstvo pravnega svetovanja in sodnih postopkov ter (ii) varstvo postopka odločanja v teku.
(i) Pravno mnenje EJT
19. EJT bo odgovorno za izvajanje kazenskih preiskav in pregona posameznikov na nacionalni ravni. Zato je gotovo, da bo razlaga določb Uredbe neposredno pomembna v številnih preiskavah in poznejših sodnih postopkih, ko bo EJT začelo delovati. Varuhinja človekovih pravic se zato strinja s Svetom, da „tveganje prihodnjih sodnih postopkov ni le realistično, temveč tudi izjemno veliko in očitno ne zgolj hipotetično“.
20. Ali bi bilo katero koli pravno mnenje Sveta v zvezi z Uredbo o EJT upoštevno za take sodne postopke, tako da bi razkritje tega pravnega mnenja oslabilo varstvo pravnih nasvetov in/ali sodnih postopkov, bo odvisno od zadevnega vprašanja.
21. Varuh človekovih pravic po pregledu dokumenta meni, da se večina redigiranega besedila nanaša na zadeve, za katere se lahko izkaže, da so osrednjega pomena za prihodnje sodne postopke. Glede na vsebino tega mnenja je mogoče predvideti, da bi lahko stranke v prihodnjih postopkih poskušale uporabiti pravno mnenje Sveta v svojo podporo, kar bi lahko škodilo EJT.
22. Čeprav bi lahko trdili, da je zelo majhno število redigiranj pretirano in nepotrebno, ne prikrivajo ničesar pomembnega.
23. Obstaja močan javni interes za zagotovitev, da sodni postopki v zvezi s pregonom kaznivih dejanj niso ogroženi, in v posebnih okoliščinah tega primera se varuh človekovih pravic strinja, da javni interes za nadaljnje razkritje dokumenta ne prevlada nad javnim interesom za nerazkritje.
24. Ker je očitno, da je nerazkritje pravnega mnenja EJT upravičeno zaradi potrebe po zaščiti pravnih nasvetov in sodnih postopkov, uporabljene dodatne izjeme ni treba upoštevati.
(ii) Pravno mnenje Eurojusta
25. Pravno mnenje Eurojusta se nanaša na določbe, ki jih je treba vključiti v revidirano uredbo o Eurojustu v zvezi z vprašanjem dostopa javnosti do dokumentov. Svet je razkril odstavke 1 do 13 in 20(e) mnenja, odstavki 14 do 20(d) pa so bili zadržani. Zadržani deli vsebujejo pravne nasvete o razlagi in morebitnih posledicah ustreznih določb v (takratnem) osnutku uredbe.
26. Varuh človekovih pravic priznava, da je bilo predvidljivo, da bi lahko prišlo do omejenih sodnih postopkov v zvezi z dostopom do dokumentov, ki jih hrani Eurojust, in da bi razkritje zadržanih odstavkov lahko ogrozilo vsak tak sodni postopek. Varuhinja človekovih pravic se zato strinja, da je imel Svet v času zahteve nekaj razlogov za to, da javnosti ni odobril dostopa do tega dela pravnega mnenja. Poleg tega varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik te pritožbe ni obravnaval in da je bila zdaj sprejeta sama uredba (Uredba 2018/1727 [16]).
27. V teh okoliščinah se varuhu človekovih pravic ne zdi primerno, da bi ugotovil nepravilnosti v zvezi z odločitvijo Sveta, da zadrži dele zahtevanega dokumenta. Vendar poziva Svet, naj glede na potek časa in zaključek zakonodajnega postopka zdaj razmisli o odobritvi dostopa javnosti do teh delov.
28. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pripravljenost Sveta, da upošteva potek časa med preiskavo, in verjame, da bo to še naprej počel zaradi preglednosti in odprtosti.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe in razvoja dogodkov med njenim potekom preiskavo zaključi z naslednjim zaključkom:
V Svetu ni bilo nepravilnosti. Vendar poziva Svet, naj glede na spremenjene okoliščine razmisli o odobritvi dostopa javnosti do delov pravnega mnenja Eurojusta, ki so bili zadržani.
Svet in pritožnik bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 7. marec 2019
[1] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, UL (2001) L 145, str. 43, na voljo tukaj: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32001R1049.
[2] (i) Dokument 6267/14 o predlagani uredbi Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva. Dokument vsebuje analizo posebnega postopka okrepljenega sodelovanja iz drugega in tretjega pododstavka člena 86(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(ii) Dokument 13302/1/14 REV 1 o predlagani uredbi Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva. V tem pravnem mnenju je posebej analizirana združljivost nekaterih določb predlagane uredbe s Pogodbama EU, ki omejujejo sodni nadzor Sodišča EU nad postopkovnimi ukrepi, ki jih sprejme Evropsko javno tožilstvo.
(iii) Dokument 16983/14 o predlagani uredbi o Agenciji EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (EUROJUST). V tem pravnem mnenju je podana pravna ocena člena 60 predloga, ki zajema dostop javnosti do dokumentov, ki jih hrani Eurojust. Dokument 16893/14 COR 1 je popravek odstavka 10 na strani 4 dokumenta 16983/14.
(iv) Dokument 8904/15 o predlagani uredbi Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva. V tem pravnem mnenju je analizirana združljivost razširitve predlagane pristojnosti evropskega javnega tožilca na nekatera pomožna kazniva dejanja s členom 86 PDEU. V dokumentu 8904/15 COR 1 je navedeno, da se popravek ne uporablja za poljsko različico dokumenta 8904/15.
[3] EJT bo neodvisen organ EU, pristojen za preiskovanje in pregon goljufij in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU.
[4] EUROJUST je organ EU, ki olajšuje usklajevanje preiskav in pregona med pristojnimi organi v državah članicah EU ter izboljšuje sodelovanje med njimi. Več informacij na: http://www.eurojust.europa.eu/about/background/Pages/mission-tasks.aspx
[5] Postopek za potrdilne prošnje je določen v členu 7(2) Uredbe 1049/2001.
[6] Trdil je, da bi javna objava pravnih mnenj in s tem zagotavljanje nadzora lahko privedla do učinkovitejšega pravnega svetovanja in izboljšala njegovo legitimnost. Pri tem se je skliceval na sodbo Sodišča z dne 1. julija 2008, Švedska in Turco/Svet, C‐39/05 P in C‐52/05 P, EU:C:2008:374, točki 45-46.
[7] Zgoraj navedeni dokumenti: 6267/14 (prispevek pravne službe Sveta v zvezi s predlogom uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva) in 8904/15 (mnenje pravne službe Sveta o predlogu Komisije za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva).
[8] 13302/1/14 REV 1 (o obsegu sodnega nadzora Sodišča) in 16983/14 (o dostopu javnosti do Eurojusta).
[9] V podporo svojemu stališču se je sklicevalo na zgoraj navedeno sodbo Philip Morris Ltd proti Evropski komisiji, točke 66 -71.
[10] Zadeva T-800/14, Philip Morris Ltd proti Evropski komisiji, točke 68-69.
[11] V zvezi s tem se je sklicevala na sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-18/15, Philip Morris Ltd proti Komisiji. Sodišče je ugotovilo, da „možnost samostojnega izražanja stališč v instituciji prispeva k spodbujanju notranjih razprav z namenom izboljšanja delovanja te institucije in prispevanja k nemotenemu poteku postopka odločanja“. Tako je menilo, da je stališče Komisije, da zavrne dostop do dokumenta, ki vsebuje kritike avtorja glede nekaterih vidikov ravnanja določenega dela Komisije, razumno, ker bi njegovo razkritje lahko resno ogrozilo postopek odločanja.
[12] Zakonodajna organa EU, Evropski parlament in Svet Evropske unije, sprejemata zakonodajo na predlog Evropske komisije. Med tem postopkom se oba sozakonodajalca ob pomoči Komisije pogosto pogajata v tako imenovanih trialogih, ki so neformalna srečanja med predstavniki treh vključenih institucij. Med trialogom se Parlament in Svet poskušata dogovoriti o skupnem zakonodajnem aktu, ki temelji na njunih začetnih stališčih. O tej zakonodaji se nato glasuje po uradnem zakonodajnem postopku.
[13] Medtem je bilo besedilo uredbe o EJT dogovorjeno v okviru postopka okrepljenega sodelovanja. Uredba je zdaj v veljavi, vendar Evropsko javno tožilstvo še ne deluje v celoti. Za več informacij glej Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L 283, 31.10.2017, str. 1), ki je na voljo tukaj: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj.
[14] Sklep evropske varuhinje človekovih pravic o predlogih po njeni strateški preiskavi OI/8/2015/JAS v zvezi s preglednostjo trialogov.
[15] V zvezi s tem se je sklicevala na sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-710/14, Herbert Smith Freehills LLP proti Svetu, točka 69.
[16] Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32018R1727.