Ozadje

1. Evropska komisija je 21. februarja 2018 napovedala, da bo Martin Selmayr, takratni vodja kabineta (v nadaljnjem besedilu: kabinet) predsednika Komisije, imenovan za generalnega sekretarja, ki bo nadomestil Alexandra Italianerja. Pred tem dopoldnem je g. Italianer predsedniku uradno povedal, da se bo upokojil 31. marca 2018.

2. V dneh in tednih, ki so sledili, so bili izraženi številni resni pomisleki glede načina imenovanja.

3. V zvezi s tem je Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor opravil začetno preučitev, vključno s 195 vprašanji, ki so bila zastavljena Komisiji [1]. V istem obdobju je varuhinja človekovih pravic prejela tudi številne pritožbe o tem, kako je Komisija imenovala svojega novega generalnega sekretarja, od katerih so jih več vložili poslanci Evropskega parlamenta.

4. Po preučitvi odgovorov Komisije na njene vprašalnike je Parlament 18. aprila 2018 sprejel resolucijo, v kateri je navedel, da „bi lahko imenovanje generalnega sekretarja v dveh korakih razumeli kot državni udar, ki je raztegnil in morda celo prekoračil zakonske meje“[2].

5. Ko je Parlament sprejel resolucijo, je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo. Junija 2018 je varuhinja človekovih pravic prejela odgovor Komisije na njena vprašanja [3]. Varuhinja človekovih pravic je med junijem in avgustom 2018 pregledala na tisoče strani dokumentov, ki ji jih je na koncu dala na voljo Komisija [4].

6. Varuhinja človekovih pravic je 31. avgusta 2018 objavila svoje ugotovitve [5]. Po podrobnem opisu dejstev je ugotovila štiri primere nepravilnosti, ki jih je mogoče povzeti, kot sledi:

1. Komisija naj ne bi izvedla izbirnega postopka za namestnika generalnega sekretarja, da bi zapolnila to funkcijo, ampak samo zato, da bi zagotovila, da bi bil A. Selmayr upravičen do prerazporeditve za generalnega sekretarja.

2. Z ohranjanjem tajnosti upokojitve M. Italianerja do zadnjega trenutka je nastal položaj umetne nujnosti, ki je olajšal imenovanje M. Selmayrja za generalnega sekretarja. Vendar kljub navidezni nujnosti Komisiji nič ne bi preprečilo, da začne postopek za določitev in oceno kandidatov za generalnega sekretarja pred upokojitvijo A. Italianerja konec marca.

3. Nastalo je tveganje za navzkrižje interesov v zvezi z udeležbo A. Selmayrja (in/ali njegovih podrejenih v kabinetu predsednika) pri odločanju, ki je privedlo do oblikovanja prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja in odobritve razpisa prostega delovnega mesta za to delovno mesto (prosto delovno mesto, za katero je bilo zelo verjetno, da je A. Selmayr vedel, da se bo prijavil, in je to storil pozneje).

4. Odbor visokih uradnikov, ki je opravil razgovor z g. Selmayrom za delovno mesto namestnika generalnega sekretarja, ni bil ustanovljen v skladu z veljavnimi pravili.

7. Glede na te ugotovitve je varuhinja človekovih pravic Komisiji priporočila, naj vzpostavi poseben postopek za imenovanje generalnega sekretarja, ki bo ločen od drugih imenovanj na visoke položaje. To bi moralo vključevati pravočasno objavo razpisa prostega delovnega mesta in uvrstitev imenovanja na dnevni red kolegija komisarjev. Prav tako je priporočila, da se odbor visokih uradnikov, ki ocenjuje kandidate za takšna mesta, razširi na člane, ki niso člani Komisije. Namen teh priporočil je bil preprečiti, da bi se napake, kot so bile ugotovljene v tem primeru, ponovile.

8. Komisija je 25. septembra 2018 sklicala medinstitucionalno okroglo mizo o izboru in imenovanju višjih vodstvenih delavcev. Drugih srečanj ni bilo. Doslej na tej okrogli mizi ni bilo nobenih konkretnih sklepov ali ukrepov Komisije.

9. Komisija je 3. decembra 2018 predložila mnenje [6] o ugotovitvah in priporočilih varuhinje človekovih pravic.

10. Pritožniki so predložili pripombe na to mnenje.

11. Parlament je 13. decembra 2018 sprejel resolucijo, v kateri „poudarja, da mora Selmayr odstopiti s položaja generalnega sekretarja, in poziva Komisijo, naj sprejme nov postopek za imenovanje svojega generalnega sekretarja, s katerim bo zagotovila spoštovanje najvišjih standardov preglednosti, etike in pravne države“[7].

Ocena varuhinje človekovih pravic na podlagi njenega priporočila

12. Mnenje Komisije o priporočilu varuhinje človekovih pravic ne vsebuje novih informacij in ne spreminja ugotovitev preiskave, ki so podrobno pokazale, da imenovanje g. Selmayrja ni bilo v skladu s pravom EU in pravili Komisije [8]. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja naslednje glavne točke (celotna ocena je v prilogi k temu sklepu):

1. Zloraba postopka imenovanja namestnika generalnega sekretarja

13. Mnenje Komisije ne izpodbija točnosti zaporedja dogodkov, določenega v ugotovitvah varuha človekovih pravic [9]. Pravzaprav ga popolnoma ignorira. Mnenje Komisije se nanaša le na dejstvo, ki ni pomembno za ugotovitve varuha človekovih pravic, in sicer, da razglasitev upokojitve g. Italianerja ni upravičila ustavitve tekočega izbirnega postopka za delovno mesto namestnika generalnega sekretarja. Ugotovitve varuhinje človekovih pravic niso bile povezane s tem obvestilom, temveč z dejstvom, da so bili sprejeti ukrepi za prerazporeditev g. Selmayrja na delovno mesto g. Italianerja pred zaključkom izbora namestnika generalnega sekretarja. To zaporedje dokazuje, da g. Selmayr ni imel namena opravljati funkcije namestnika generalnega sekretarja.

14. Varuhinja človekovih pravic zato vztraja pri svoji ugotovitvi, da v nasprotju s členom 4 Kadrovskih predpisov EU [10] izbirni postopek za namestnika generalnega sekretarja ni bil namenjen zapolnitvi delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja.

2. Umetna časovna omejitev

15. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bila umetna časovna omejitev ustvarjena z ohranjanjem tajnosti upokojitve gospoda Italianerja do zadnjega trenutka in da je to pomenilo nepravilnost. Komisija v svojem mnenju ni predložila nobenega dokaza, ki bi podprl njeno stališče, da so bila do zadnjega trenutka vložena prizadevanja, da bi prepričala gospoda Italianerja, naj ne odstopi. Odločila se je tudi, da ne bo obravnavala ugotovitve varuhinje človekovih pravic, da je bilo v vsakem primeru dovolj časa za dokončanje izbirnega postopka za delovno mesto generalnega sekretarja, preden se je I. Italianer 31. marca 2018 upokojil. 

16. Varuhinja človekovih pravic zato vztraja pri svojem stališču, da je bil umetno ustvarjen občutek nujnosti, ki je olajšal imenovanje g. Selmayrja za generalnega sekretarja.

3. Navzkrižje interesov

17. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi se izognila tveganju navzkrižja interesov, ki bi izhajalo iz vpletenosti g. Selmayrja (in/ali drugih članov kabineta predsednika pod njegovim vodstvom) v odločanje Komisije, kar je privedlo do 1) odprtja prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja in 2) odobritve objave prostega delovnega mesta za to mesto namestnika generalnega sekretarja (prosto delovno mesto, za katero je bilo zelo verjetno, da je g. Selmayr vedel, da se bo pozneje prijavil).

18. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je šlo za nepravilnost, saj kandidati v nobeni obliki ali na kateri koli stopnji ne bi smeli sodelovati pri pripravi ali organizaciji izbirnega postopka, za katerega se prijavljajo. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da to ni le načelo dobrega upravljanja, temveč je določeno tudi v zakonu v členu 11a kadrovskih predpisov.

19. Po njenem mnenju Komisija ne zanika - in zdi se, da potrjuje - da je G. Selmayr sodeloval pri odločanju, ki je pripeljalo do odprtja prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja, in pri odobritvi razpisa za to novo prosto delovno mesto.

20. Varuhinja človekovih pravic se ne strinja s stališčem Komisije, da ni pravne zahteve, da se visoki uradniki umaknejo iz takih postopkov. Člen 11a Kadrovskih predpisov določa, da uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost. Uradnik, ki se namerava prijaviti ali za katerega je zelo verjetno, da se bo prijavil na delovno mesto, ima osebni interes v izbirnem postopku za to delovno mesto.

21. Zdi se, da odgovor Komisije varuhinji človekovih pravic potrjuje, da je gospod Selmayr dejansko sodeloval pri zgoraj opisanem odločanju. Zato ni obstajalo le tveganje za navzkrižje interesov. Nasprotno, s sodelovanjem pri odločanju se je pojavilo konkretno navzkrižje interesov . Ugotovitev varuhinje človekovih pravic o nepravilnostih v zvezi s to zadevo se zdaj glasi:

Nastalo je tveganje za navzkrižje interesov v zvezi s sodelovanjem J. Selmayrja (in/ali njegovih podrejenih v kabinetu predsednika) pri odločanju, ki je privedlo do oblikovanja prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja in odobritve razpisa prostega delovnega mesta za to delovno mesto (prosto delovno mesto, za katero je J. Selmayr zelo verjetno vedel, da se bo prijavil, pozneje pa se je).

4. Sestava posvetovalnega odbora za imenovanja

22. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da odbor visokih uradnikov, ki je opravil razgovore in ocenil kandidate za položaj namestnika generalnega sekretarja (in sicer Posvetovalni odbor za imenovanja ali Posvetovalni odbor za imenovanja), ni bil ustanovljen v skladu s poslovnikom tega odbora (ker Komisija ni imenovala namestnika, ki bi nadomestil g. Selmayrja, ko se je ta nazadnje odpovedal sebi in svojim podrejenim).

23. Zastopanje upoštevnih pravil s strani Komisije naj ne bi bilo pravilno. Člen 10 Poslovnika Posvetovalnega odbora za imenovanja je namenjen obravnavi zelo posebnih okoliščin, ko je član odbora v navzkrižju. G. Selmayr in njegovi podrejeni so bili v navzkrižju interesov, kar zadeva različne ukrepe, sprejete za zapolnitev delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja. V zvezi s tem bi bilo treba uporabiti člen 10 in s seznama namestnikov izbrati namestnika. To ni bilo storjeno, zato je bil manjši bazen ljudi vključen v CCA.

24. Varuhinja človekovih pravic zato trdi, da POK ni bil sestavljen v skladu s poslovnikom POK.

5. Postopek imenovanja generalnega sekretarja

25. Komisija se ni strinjala s priporočilom varuhinje človekovih pravic, da se objavi razpis prostega delovnega mesta generalnega sekretarja, s čimer je pustila odprto možnost, da bo v prihodnosti ponovno imenovala generalnega sekretarja s prerazporeditvijo, ne da bi upravičenim uslužbencem omogočila, da se prijavijo na prosto delovno mesto generalnega sekretarja.

26. Komisija je Parlamentu sporočila, da „generalni sekretar Komisije ni običajno delovno mesto“. Gre za delovno mesto, ki „ne zahteva le posebnih izkušenj v zvezi z delovanjem Komisije, njenimi delovnimi metodami, postopkom odločanja in njeno medinstitucionalno vlogo, temveč tudi posebno raven zaupanja, ki jo predsednik lahko da generalnemu sekretarju“, in da je „največ peščica ljudi, ki izpolnjujejo te posebne zahteve“. Komisija je v svojih odgovorih Parlamentu tudi navedla, da funkcija generalnega sekretarja ni običajna funkcija na ravni generalnega direktorja.[11] Zato prerazporeditev generalnega direktorja na delovno mesto generalnega sekretarja ne more zagotoviti, da bo na to delovno mesto imenovana najboljša oseba. To zagotovilo je mogoče zagotoviti le z odprtim in poštenim izbirnim postopkom, v katerem se lahko prijavijo in ocenijo vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju. Varuhinja človekovih pravic zato obžaluje stališče Komisije.

6. Spremembe posvetovalnega odbora za imenovanja

27. Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu pozvala Komisijo, naj razširi posvetovalni odbor za imenovanja na člane, ki niso člani Komisije, in za prihodnja imenovanja generalnih sekretarjev uporabi posvetovalni odbor za imenovanja.

28. Komisija se s tem ne strinja.

29. Posvetovalni odbor za imenovanja trenutno sestavlja šest višjih uslužbencev Komisije za postopke imenovanja namestnika generalnega sekretarja, postopek, ki se je izkazal za ključnega pri dvojnem imenovanju g. Selmayrja. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da vsi ti višji uslužbenci tesno sodelujejo, se med seboj dobro poznajo in zelo pogosto poznajo tudi kandidate. Priporočljivo se je izogibati situacijam, ki bi lahko vzbudile dvome glede objektivnosti in neodvisnosti izbirnega postopka. Razširitev članstva v Posvetovalnem odboru za imenovanja bi pripomogla k izboljšanju legitimnosti procesa, kar je zlasti pomembno za ključno delovno mesto, kot je mesto generalnega sekretarja.

Sklepne ugotovitve

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi te primere z naslednjo ugotovitvijo:

Varuhinja človekovih pravic potrjuje svoje ugotovitve o nepravilnostih in svoje priporočilo Komisiji, kot sledi:

Komisija bi morala za svojega generalnega sekretarja razviti poseben postopek imenovanja, ki bi bil ločen od drugih imenovanj na visoke položaje.

· Tak postopek bi moral vključevati pravočasno objavo razpisa prostega delovnega mesta in uvrstitev imenovanja na dnevni red kolegija.

· Posvetovalni odbor za imenovanja za prihodnja imenovanja generalnega sekretarja bi bilo treba razširiti tudi na člane, ki niso člani Komisije.

Pritožniki in Komisija bodo obveščeni o tej odločitvi.

 

Emily O’Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 11. 2. 2019

 

 

Priloga:

 

1. Zloraba postopka imenovanja namestnika generalnega sekretarja

Ugotovitve varuhinje človekovih pravic

30. Selmayr je bil imenovan za generalnega sekretarja po neobičajnem dvostopenjskem postopku. To je vključevalo, prvič, odprtje prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja in tritedenski postopek za zapolnitev tega prostega delovnega mesta (za to delovno mesto sta se prijavila samo dva kandidata, M. Selmayr in eden od njegovih podrejenih). Potem ko se je drugi kandidat umaknil iz izbirnega postopka, je bil g. Selmayr imenovan za namestnika generalnega sekretarja (na seji Komisije 21. februarja 2018). Ko je bil imenovan za namestnika generalnega sekretarja, je bil na isti seji 21. februarja takoj premeščen na mesto generalnega sekretarja (po tem, ko je Jean-Claude Juncker kolegij komisarjev obvestil, da bo sedanji generalni sekretar odstopil).

31. Preiskava varuhinje človekovih pravic je razkrila, da postopek imenovanja namestnika generalnega sekretarja ni služil svojemu navedenemu namenu, in sicer zapolnitvi prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja, temveč je bil namenjen le zagotovitvi, da bi g. Selmayr postal pravno upravičen do takojšnje prerazporeditve za generalnega sekretarja brez kakršnega koli postopka za opredelitev kandidatov za delovno mesto generalnega sekretarja in primerjavo njihove uspešnosti.

32. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je ta postopek imenovanja namestnika generalnega sekretarja v nasprotju s členom 4 Kadrovskih predpisov EU, ki določa, da „se imenovanje ali napredovanje ne opravi za noben drug namen, razen za zapolnitev prostega delovnega mesta, kot je določeno v teh kadrovskih predpisih“.

Ocena mnenja Komisije, ki jo je opravila varuhinja človekovih pravic

33. Komisija je v svojem mnenju navedla, da je „domneva evropskega varuha človekovih pravic, da je bil ‚edini namen [izbirnega postopka za namestnika generalnega sekretarja] omogočiti, da se G. Selmayr prerazporedi na delovno mesto generalnega sekretarja‘, napačna in ni podprta z dejstvi“. Komisija je nadalje navedla, da „napoved prejšnjega generalnega sekretarja, da se namerava upokojiti, ne upravičuje ustavitve tekočega, ločenega in neodvisnega izbirnega postopka za funkcijo namestnika generalnega sekretarja“.

34. Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu pokazala, da se je predlog predsednika Junckerja o imenovanju g. Selmayrja za generalnega sekretarja začel pred zaključkom postopka imenovanja g. Selmayrja za namestnika generalnega sekretarja. Začel se je najpozneje 20. februarja ob kosilu, in sicer:

·  preden je druga kandidatka v tem postopku GD za človeške vire poslala elektronsko sporočilo, s katerim je umaknila svojo kandidaturo (elektronsko sporočilo je bilo poslano 20. februarja ob 14.58);

· preden je posvetovalni odbor za imenovanja izdal mnenje o kandidaturi g. Selmayrja za to delovno mesto (mnenje je bilo zaključeno 20. februarja po 18.00);

· preden sta Juncker in Oettinger opravila razgovor z g. Selmayrjem za to delovno mesto (ta skupni razgovor je potekal 20. februarja med 18.30 in 20.00); in

· 20. februarja do 20.04, ko je kabinet Jean-Clauda Junckerja generalnemu direktoratu za človeške vire izdal navodila, naj na seji Komisije naslednje jutro za namestnika generalnega sekretarja predlaga g. Selmayrja.

35. To zaporedje kaže, da je g. Juncker šel skozi postopek, ki je privedel do imenovanja g. Selmayrja za namestnika generalnega sekretarja, čeprav je sam prej začel postopek za imenovanje g. Selmayrja za generalnega sekretarja. To zaporedje dokazuje, da postopek z namestnikom generalnega sekretarja ni služil svojemu navedenemu namenu, in sicer zapolnitvi prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja, temveč je bil namenjen le zagotovitvi, da bi g. Selmayr postal pravno upravičen do prerazporeditve na delovno mesto generalnega sekretarja na seji 21. februarja. Dokazi namreč kažejo, da M. Selmayr nikoli ni imel namena opravljati funkcije namestnika generalnega sekretarja. Varuh človekovih pravic ponovno opozarja, da člen 4 Kadrovskih predpisov EU določa, da „se ne sme imenovati ali napredovati za noben drug namen, razen za zapolnitev prostega delovnega mesta, kot je določeno v teh kadrovskih predpisih“.

36. Mnenje Komisije ne izpodbija točnosti zaporedja, ki ga je določil varuh človekovih pravic. Pravzaprav ga popolnoma ignorira. Nasprotno, mnenje Komisije se nanaša le na dejstvo, ki ni pomembno za ugotovitve varuha človekovih pravic. Navaja, da napoved upokojitve g. Italianerja ne upravičuje ustavitve potekajočega izbirnega postopka za delovno mesto namestnika generalnega sekretarja. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da napoved gospoda Italianerja, da se bo upokojil, sama po sebi ne bi upravičila ustavitve izbirnega postopka za imenovanje namestnika generalnega sekretarja. Vendar ugotovitve varuha človekovih pravic niso bile povezane s tem obvestilom, temveč z dejstvom, da so bili sprejeti ukrepi za prerazporeditev g. Selmayrja na delovno mesto g. Italianerja, kar se je zgodilo pred zaključkom izbora namestnika generalnega sekretarja. To zaporedje dokazuje, da g. Selmayr ni imel namena opravljati funkcije namestnika generalnega sekretarja. Namesto tega je bil njegov namen vedno, da postane generalni sekretar (postopek z namestnikom generalnega sekretarja pa je služil le temu, da je bila njegova prerazporeditev v generalnega sekretarja pravno mogoča [12]).

37. Varuhinja človekovih pravic zato vztraja pri svoji ugotovitvi, da v nasprotju s členom 4 Kadrovskih predpisov EU izbirni postopek za namestnika generalnega sekretarja ni bil namenjen zapolnitvi delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja.

2. Ustvarjanje umetne časovne omejitve

Ugotovitve varuhinje človekovih pravic

38. Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu ugotovila, da je bližajoča se upokojitev g. Italianerja ostala tajna do zadnjega trenutka (tj. do seje Komisije 21. februarja, ko je bil g. Selmayr prerazporejen na delovno mesto generalnega sekretarja). Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bila ta tajnost uporabljena za ustvarjanje umetnega občutka nujnosti.

39. Varuhinja človekovih pravic je poleg tega ugotovila, da čeprav je bila upokojitev I. Italianerja znana šele 21. februarja, Komisiji nič ni preprečevalo, da 21. februarja začne odprt izbirni postopek za delovno mesto generalnega sekretarja. Dokazi kažejo, da bi se tak postopek lahko končal dovolj zgodaj pred datumom upokojitve I. Italianerja iz Komisije (ki se je zgodila 31. marca 2018).

40. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je uvedba umetne časovne omejitve pomenila nepravilnost.

Ocena mnenja Komisije, ki jo je opravila varuhinja človekovih pravic

41. Komisija je v svojem mnenju navedla, da „Komisija [...] zavrača ugotovitev, da bi ustvarila umetno časovno omejitev; v zvezi s tem sta predsednik in njegov nekdanji vodja kabineta do zadnjega dne poskušala prepričati nekdanjega generalnega sekretarja, naj še naprej opravlja svojo funkcijo, in šele 20. februarja 2018 je bil predsednik Komisije obveščen o upokojitvi prejšnjega generalnega sekretarja, ko ga je obvestil, da namerava naslednje jutro predložiti pismo o upokojitvi.“

42. Varuhinja človekovih pravic je skrbno pregledala spise Komisije, ki so ji bili dani na voljo. Ugotavlja, da je Komisijo izrecno prosila za vsa sporočila kabinetu predsednika (ki ga je takrat vodil g. Selmayr) in g. Italianerju/od njega v zvezi z upokojitvijo g. Italianerja. Komisija ni predložila nobenih dokazov, na primer v obliki elektronskih sporočil ali obvestil, ki bi kazali na to, da je bilo storjeno vse, da bi se g. Italianer prepričal, naj ne odstopi. Nasprotno, iz listinskih dokazov je razvidno, da sta g. Juncker in g. Selmayr vsaj od sredine januarja 2018 vedela, da se bo g. Italianer upokojil, in da je bilo uvedeno načrtovanje upravljanja dedovanja.

43. Juncker (in g. Selmayr) je vedel, da se namerava g. Italianer upokojiti za vsaj dve leti. Do sredine januarja 2018 (najpozneje) je g. Italianer g. Junckerju in g. Selmayrju potrdil, da bo nadaljeval s svojimi načrti za upokojitev.[13] Komisija bi lahko že 20. februarja 2018 zagotovila, da bo upokojitev g. Italianerja uvrščena na dnevni red seje Komisije 21. februarja. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bil generalni direktorat za človeške vire 20. februarja 2018 do 13.23 obveščen o navodilih Junckerja, naj za generalnega sekretarja predlaga Selmayrja. Zato je bilo na voljo dovolj časa, da se ta točka doda na dnevni red seje Komisije, ki je potekala 21. februarja. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da je bil predlog o imenovanju g. Selmayrja za namestnika generalnega sekretarja vključen na dnevni red seje 21. februarja (seznam predlaganih kandidatov, razposlan za to sejo, je bil spremenjen tako, da vključuje predlog o imenovanju g. Selmayrja), čeprav je kabinet g. Junckerja 20. februarja ob 20.04 generalnemu direktoratu za človeške vire sporočil predlog o imenovanju g. Selmayrja za namestnika generalnega sekretarja.

44. Komisija je v svojem mnenju varuhinji človekovih pravic navedla, da ima Jean-Claude Juncker pravico, da kadar koli doda točke na dnevni red sej Komisije. Če se vprašanje resnično pojavi v zadnjem trenutku, je smiselno, da se lahko doda na dnevni red v zadnjem trenutku. Vendar ni res, da je bil Jean-Claude Juncker v zadnjem trenutku seznanjen z njegovo upokojitvijo. Vnaprej je namreč vedel, da se bo G. Italianer upokojil. V času kosila 20. februarja je zagotovo vedel, da so bila generalnemu direktoratu za človeške vire izdana navodila za pripravo dokumentacije v zvezi s prerazporeditvijo g. Selmayrja na delovno mesto generalnega sekretarja. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi tega sklenila, da ni bilo praktičnih ovir, ki bi Junckerju preprečevale dodajanje točke na dnevni red, in da je bil razlog, da točka ni bila pravočasno dodana na dnevni red, ohranjanje tajnosti z namenom umetnega ustvarjanja občutka nujnosti.

45. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja tudi, da se je Komisija v svojem mnenju varuhinji človekovih pravic odločila, da ne bo obravnavala njene ugotovitve, da tudi če pokojninski načrti I. Italianerja niso bili znani do sredine februarja 2018, je bilo še vedno dovolj časa za dokončanje izbirnega postopka v skladu s členom 29 kadrovskih predpisov EU za delovno mesto generalnega sekretarja (pred upokojitvijo I. Italianerja 31. marca 2018). Ugotavlja, da če bi bilo mogoče izbirni postopek za prosto delovno mesto namestnika generalnega sekretarja zaključiti v treh tednih pred 21. februarjem 2018, bi bilo izbirni postopek za prosto delovno mesto generalnega sekretarja zagotovo mogoče zaključiti v petih tednih med 21. februarjem in 28. marcem 2018 (ki je bil datum zadnjega sestanka Komisije, preden se je I. Italianer 31. marca 2018 upokojil iz Komisije).

46. Varuhinja človekovih pravic zato vztraja pri svojem stališču, da je bil občutek nujnosti umetno ustvarjen. To je bila nepravilnost.

3. Navzkrižje interesov

Ugotovitve varuhinje človekovih pravic

47. Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu ugotovila, da Komisija ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi se izognila tveganju navzkrižja interesov, ki bi izhajalo iz sodelovanja g. Selmayrja (in/ali drugih članov kabineta predsednika pod njegovo pristojnostjo) pri odločanju Komisije, kar je privedlo do 1) odprtja prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja in 2) odobritve razpisa prostega delovnega mesta za to mesto namestnika generalnega sekretarja (prosto delovno mesto, za katero se bo g. Selmayr pozneje prijavil).

48. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je šlo za nepravilnost, saj kandidati v nobeni obliki ali fazi ne bi smeli sodelovati pri pripravi ali organizaciji izbirnega postopka, za katerega se prijavljajo. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da to ni le načelo dobrega upravljanja, temveč tudi pravno načelo, ki se odraža v členu 11a kadrovskih predpisov.

Ocena mnenja Komisije, ki jo je opravila varuhinja človekovih pravic

49. Komisija je v svojem mnenju o ugotovitvah varuha človekovih pravic navedla, da „ni niti zakonsko zahtevano niti praktično – in torej ni praksa Komisije –, da bi se visoki uradnik odrekel prispevanju k pripravi razpisov prostih delovnih mest za delovna mesta, za katera bi se morda nameraval prijaviti v prihodnosti“. Komisija je še navedla, da „je treba tudi opozoriti, da se razpis prostega delovnega mesta, ki ga je kolegij sprejel v obravnavani zadevi in je bil objavljen 31. januarja, vsebinsko ne razlikuje od razpisa prostega delovnega mesta, ki je bil predhodno objavljen za popolnoma enako funkcijo“.

50. Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da mnenje Komisije ne zanika - in zdi se, da potrjuje - da je gospod Selmayr sodeloval pri sprejemanju odločitev, ki so privedle do odprtja prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja, in pri odobritvi objave prostega delovnega mesta za to novo prosto delovno mesto.

51. Varuhinja človekovih pravic se ne strinja s stališčem Komisije, da ni pravne zahteve, da se visoki uradniki odrečejo pripravi razpisov prostih delovnih mest, za katere se pozneje prijavijo. Člen 11a Kadrovskih predpisov določa, da uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost. Uradnik, ki se namerava ali je zelo verjetno, da se bo prijavil na delovno mesto, ima osebni interes za postopek za prosto delovno mesto za to delovno mesto.

52. Kar zadeva praktičnost tega, da so se visoki uradniki odrekli takim postopkom, je bilo očitno, da je bil J. Selmayr v celoti pristojen, da se odreče zadevnim postopkom odločanja. Tega ni storil zato, ker tega ne bi mogel, ampak preprosto zato, ker se je odločil, da tega ne bo storil. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem upošteva, da je bil g. Selmayr v času teh postopkov odločanja seznanjen s skorajšnjo upokojitvijo g. Italianerja (s temi informacijami je bil seznanjen vsaj od sredine januarja 2018). Varuhinja človekovih pravic ugotavlja tudi, da se za g. Selmayrja kot visokega uradnika pravno domneva, da pozna kadrovske predpise EU. Kot tak bi se zavedal, da ne more biti prerazporejen na delovno mesto generalnega sekretarja s svojega takratnega položaja (od julija 2014 je bil v svoji osnovni karieri na položaju direktorja) in da ne more biti zakonito prerazporejen na delovno mesto generalnega sekretarja (ko je M. Italianer uradno napovedal svojo upokojitev), ne da bi prej zasedel delovno mesto generalnega direktorja. Delovno mesto namestnika generalnega sekretarja je delovno mesto na ravni generalnega direktorja. To dejansko pojasnjuje, zakaj se je g. Selmayr prijavil na delovno mesto namestnika generalnega sekretarja (glede na to, da dokazi v spisu kažejo, da njegov končni namen ni bil opravljati funkcijo namestnika generalnega sekretarja, temveč prevzeti položaj generalnega sekretarja)[14].

53. Ker se zdi, da odgovor Komisije varuhinji človekovih pravic potrjuje, da je M. Selmayr dejansko sodeloval pri zgoraj opisanem odločanju, ni obstajalo le tveganje za navzkrižje interesov. Nasprotno, s sodelovanjem pri odločanju se je pojavilo konkretno navzkrižje interesov . Varuhinja človekovih pravic bo tako ustrezno spremenila svoje ugotovitve.

54. Komisija je v mnenju varuhu človekovih pravic navedla, da se razpis prostega delovnega mesta namestnika generalnega sekretarja vsebinsko ne razlikuje od razpisa prostega delovnega mesta, ki je bil predhodno objavljen za isto funkcijo. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da za ugotovitev, da je bilo sodelovanje g. Selmayrja v postopku za sprostitev prostega delovnega mesta „navzkrižje interesov“, ni pomembno, ali je bilo besedilo razpisa prostega delovnega mesta dejansko spremenjeno v postopku odločanja, v katerem je sodeloval g. Selmayr. Zgolj dejstvo, da je sodeloval v postopku odobritve razpisa prostega delovnega mesta za delovno mesto, za katero se je pozneje prijavil, je bilo „navzkrižje interesov“.

55. Vendar je treba v zvezi s tem omeniti, da se je Komisija odločila, da v svojem mnenju o priporočilu varuhinje človekovih pravic ne bo omenila, da je g. Selmayr sodeloval tudi pri odločanju o odprtju prostega delovnega mesta, za katero se je pozneje prijavil (to prosto delovno mesto se je pojavilo, ko je Komisija 31. januarja 2018 napovedala imenovanje sedanjega namestnika generalnega sekretarja za generalnega direktorja za pravosodje in potrošnike z učinkom od 1. marca 2018). (glej zlasti točki 35 in 36 priporočila varuha človekovih pravic [15]).

56. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi se moral A. Selmayr, da bi se izognil celo tveganju navzkrižja interesov, že januarja 2018 odreči vsakršnemu sodelovanju (in kabinetu predsednika, nad katerim je imel hierarhičen nadzor) v ustreznih postopkih odločanja, s katerimi se je ustvarilo prosto delovno mesto in odobrila objava prostega delovnega mesta. Mnenje Komisije potrjuje, da se M. Selmayr ni le formalno izločil iz teh postopkov, ampak je v njih tudi dejansko sodeloval. To sodelovanje naj bi pomenilo navzkrižje interesov.

4. Sestava posvetovalnega odbora za imenovanja

Ugotovitve varuhinje človekovih pravic

57. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da odbor visokih uradnikov, ki je opravil razgovore in ocenil kandidate za mesto namestnika generalnega sekretarja (in sicer posvetovalni odbor za imenovanja ali posvetovalni odbor za imenovanja), ni bil ustanovljen v skladu s poslovnikom tega odbora (ker Komisija ni imenovala namestnika, ki bi nadomestil g. Selmayrja, ko je ta nazadnje sebe in svoje podrejene izločil iz nadaljnjega sodelovanja v postopku).

Ocena mnenja Komisije, ki jo je opravila varuhinja človekovih pravic

58. Komisija je v svojem mnenju navedla, da je bil „posvetovalni odbor za imenovanja sestavljen popolnoma v skladu z vsemi veljavnimi poslovniki.“Po mnenju Komisije se člen 10 Poslovnika Posvetovalnega odbora za imenovanja v obravnavani zadevi ne uporablja, saj je „nadomestitev vodje kabineta predsednika v izjemnih okoliščinah posebej predvidena v členu 8(2), odstavek 2, istih pravil. To določbo je Komisija uvedla oktobra 2015 in je poznejše pravilo, ki je posebej namenjeno zamenjavi vodje kabineta predsednika v posvetovalnem odboru za imenovanja. Je lex specialis za zamenjavo določene osebe, tj. vodje kabineta predsednika, pri čemer je izključena uporaba drugih splošnih določb, kot je člen 10 Poslovnika.“

59. Varuhinja človekovih pravic se ne strinja s predstavitvijo ustreznih pravil s strani Komisije. Člen 10 Poslovnika Posvetovalnega odbora za imenovanja je lex specialis, namenjen obravnavi zelo posebnih okoliščin, in sicer nasprotja med člani odbora.  G. Selmayr je nazadnje menil, da ne more več sodelovati v postopku izbire namestnika generalnega sekretarja (čeprav prepozno, je menil, da bi tako sodelovanje pomenilo navzkrižje interesov). Menil je tudi, da bi bile zamenjave, predvidene v členu 8 pravil, prav tako v nasprotju (ker so pod njegovim hierarhičnim nadzorom). V tem okviru bi bilo treba uporabiti člen 10 pravil in s seznama namestnikov izbrati namestnika. To ni bilo storjeno.

60. Varuhinja zato vztraja pri svojem stališču, da bi bilo treba s seznama poročevalcev imenovati namestnika. Ker se to ni zgodilo, Posvetovalni odbor za imenovanja ni bil sestavljen v skladu s poslovnikom Posvetovalnega odbora za imenovanja.

Nadaljnja vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija

1. Prerazporeditve z delovnimi mesti

61. Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu ugotovila, da „prerazporeditve z delovnim mestom“ni mogoče uporabiti za premestitev uradnika, ki zaseda delovno mesto na ravni direktorja, na delovno mesto na ravni generalnega direktorja brez kakršnega koli postopka za primerjavo uspešnosti upravičenega osebja (glej Prilogo II k priporočilu).

62. Ta ugotovitev je bila pomembna za preiskavo. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je imel g. Selmayr (v svoji osnovni karieri) delovno mesto direktorja (torej eno raven pod delovnim mestom generalnega direktorja). Dejstvo, da je postal namestnik generalnega sekretarja (ki je delovno mesto na ravni generalnega direktorja), mu je omogočilo, da je postal pravno upravičen do „prerazporeditve“na delovno mesto generalnega sekretarja (ko je g. Italianer uradno napovedal, da se bo upokojil [16]).

63. Komisija se v svojem mnenju ni strinjala z varuhom človekovih pravic. Navedla je, da je „nekdanji vodja kabineta predsednika bil in je še vedno uradnik funkcionalne skupine AD z nazivom AD 15. Zato bi bil upravičen do premestitve na funkcijo generalnega sekretarja v skladu s členom 7, ne da bi bil imenovan na funkcijo namestnika generalnega sekretarja “(poudarek Sodišča).

64.  Varuhinja človekovih pravic vztraja pri svojem stališču, da je bilo imenovanje g. Selmayrja za namestnika generalnega sekretarja potrebno, da bi bil g. Selmayr pravno upravičen do prerazporeditve za generalnega sekretarja. To stališče ni le v skladu s sodno prakso, ampak tudi pojasnjuje prizadevanja, da bi bil namestnik generalnega sekretarja g. Selmayr pravočasno na sestanku 21. februarja, ko je bila uradno napovedana upokojitev g. Italianerja.

65. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je njeno razumevanje „prerazporeditev z delovnim mestom“popolnoma v skladu s prakso Komisije. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da od 45 „prerazporeditev“generalnemu direktorju Junckerjeve Komisije (vključno s prejšnjim generalnim sekretarjem) ni niti enega primera, v katerem bi direktor prevzel vlogo generalnega direktorja s postopkom „prerazporeditve z delovnim mestom“.

66. Varuhinja človekovih pravic poudarja tudi, da je izjava Komisije v nasprotju z naslednjo izjavo, ki jo je Komisija varuhinji človekovih pravic poslala junija 2018 in nato ponovno navedla v svojem mnenju z dne 3. decembra: „Oseba, ki trenutno zaseda to delovno mesto, v celoti izpolnjuje te zahteve in vse postopkovne pogoje, določene v kadrovskih predpisih EU: kot uradnik razreda AD 15 z osmimi leti izkušenj na višjih vodstvenih položajih v Komisiji in sedmimi leti poklicnih izkušenj pred pristopom k Komisiji je bila oseba popolnoma usposobljena za premestitev na delovno mesto generalnega sekretarja po imenovanju namestnika generalnega sekretarja na podlagi sklepa kolegija v skladu s členom 7(1) kadrovskih predpisov EU“(poudarek Sodišča; opombe pod črto so izpuščene).

2. Sporočilo za javnost varuhinje človekovih pravic

67. Komisija v svojem mnenju izpodbija besedilo sporočila za javnost, ki ga je varuhinja človekovih pravic objavila, da bi javnost obvestila o svojem priporočilu v tej preiskavi. Komisija meni, da je izjava v sporočilu za javnost, da „je do nepravilnosti prišlo, ker Komisija ni pravilno upoštevala zadevnih pravil niti v črki niti v duhu“(poudarek je dodal varuh človekovih pravic), zavajajoča. Komisija v podporo svojemu stališču navaja, da priporočilo ne vsebuje dokazov o nespoštovanju zadevnih pravil.

68. Varuhinja človekovih pravic je v  svojem priporočilu izrecno navedla, da Komisija med izbirnim postopkom, v katerem je bil g. Selmayr imenovan za namestnika generalnega sekretarja, ni upoštevala člena 4 Kadrovskih predpisov EU (glej odstavek 75 njenega priporočila ter odstavka 13 in 17 tega sklepa) in člena 11a Kadrovskih predpisov EU (glej odstavke 40 do 44 njenega priporočila ter odstavka 25 in 28 tega sklepa). Navedla je tudi, da Komisija ni ravnala v skladu s pravili posvetovalnega odbora za imenovanja (točke od 65 do 68 njenega priporočila in točke od 36 do 38 tega sklepa).

69. Varuhinja zato meni, da je njeno sporočilo za javnost natančno odražalo njeno priporočilo.

3. Pravica G. Selmayrja do izjave

70. V mnenju Komisije je navedeno, da varuh človekovih pravic ni zaslišal g. Selmayrja.

71. Varuh človekovih pravic preiskuje upravo institucij EU in ne posameznikov. V tej zadevi je bila Komisija zaslišana pisno in na več sestankih med junijem in avgustom 2018. Kot pri vsaki preiskavi varuha človekovih pravic je tudi institucija odgovorna, da od svojega osebja pridobi vse ustrezne informacije, preden se odzove varuhu človekovih pravic. Če preiskava vključuje ukrepe posebnega osebja ali enot (kot to zelo pogosto počnejo), se lahko institucija za pripravo odgovora varuhu človekovih pravic posvetuje z ustreznim osebjem.

72. Kar zadeva gospoda Italianerja, če bi Komisija menila, da je koristno stopiti v stik z gospodom Italianerjem, da bi pridobila informacije za odgovor varuhu človekovih pravic, bi to lahko storila.

73. Mandat varuha človekovih pravic zajema institucije, organe, urade in agencije EU. V tem okviru ji v svojih priporočilih in odločitvah običajno ni treba identificirati posameznih uradnikov. V obravnavani zadevi pa je v svojem priporočilu identificirala tri uradnike Komisije, med katerimi sta bila g. Selmayr in g. Italianer [17]. Ta identifikacija treh uradnikov je bila potrebna za zagotovitev, da je bilo njeno priporočilo jasno in nedvoumno. Zaradi skladnosti s pravili o varstvu podatkov je varuh človekovih pravic te tri uradnike o svojem priporočilu obvestil pred objavo priporočila. 

 

 

[1] Podrobnosti o preiskavi Parlamenta so na voljo tukaj: http://www.europarl.europa.eu/committees/en/cont/subject-files.html?id=20180326CDT02181.

[2] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o politiki Komisije na področju integritete, zlasti imenovanju generalnega sekretarja Evropske komisije, P8_TA-PROV(2018)0117, na voljo na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P8-TA-2018-0117&language=EN&ring=B8-2018-0214.

[3] Odgovori Komisije na ta vprašanja so na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/correspondence.faces/en/97356/html.bookmark

[4] https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/99793

[5] Na voljo na spletnem naslovu: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/102651

[6] Mnenje Komisije je na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/107213.

[7] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2018-0531

[8] Na opoldanski tiskovni konferenci Komisije 4. septembra 2018 je glavni tiskovni predstavnik Komisije dejal: „Varuh človekovih pravic ne izpodbija niti zakonitosti niti pristojnosti kandidata.“ http://ec.europa.eu/avservices/video/player.cfm?sitelang=en&ref=I159943

V zvezi z zakonitostjo zadeve je varuhinja človekovih pravic v svojem priporočilu poudarila, da se strinja z oceno Evropskega parlamenta, da so dvojna imenovanja „razširila in morda celo prekoračila zakonske meje“. Poleg tega je bilo v priporočilu ugotovljeno, da člen 4 Kadrovskih predpisov EU (glej odstavek 75 njenega priporočila) in člen 11a Kadrovskih predpisov EU (glej odstavke 40 do 44 njenega priporočila) nista bila spoštovana.

[9] Za podrobnosti o tem zaporedju glej odstavek 34 v nadaljevanju.

[10] Člen 4 določa, da „se imenovanje ali napredovanje ne sme opravljati za noben drug namen, razen za zapolnitev prostega delovnega mesta, kot je določeno v teh kadrovskih predpisih“.

[11] Odgovor Parlamentu, vprašanje št. 1, 4. april 2018, na voljo tukaj: http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/141000/Komisija%20replies%20CONT%2004042018.pdf.

[12] Glej Prilogo II k priporočilu varuha človekovih pravic, ki je na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/102651

[13] Glej odstavka 32 in 76 priporočila varuha človekovih pravic: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/102651

[14] Varuhinja človekovih pravic opozarja, da je Komisija v svojem odgovoru Parlamentu z dne 4. aprila (na voljo na http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/141000/Komisija%20replies%20CONT%2004042018.pdf) navedla (glej odgovor Komisije na vprašanje 11), da „je imel predsednik razumljiv interes za zagotavljanje nemotenega delovanja institucije tudi v primeru upokojitve Italijana, razprave in razmisleki o tej zadevi pa so potekali od druge polovice leta 2017 in podrobneje od začetka leta 2018. Ena od možnosti v začetku leta 2018 je bila premestitev g. Selmayrja, višjega vodstvenega delavca z zahtevanim razredom in osmimi leti izkušenj na visokem vodstvenem položaju v Komisiji, ki je imel potrebno zaupanje predsednika, na delovno mesto generalnega sekretarja. Selmayr je 31. januarja 2018 sodeloval v celotnem izbirnem postopku za delovno mesto na ravni generalnega direktorja/namestnika generalnega direktorja [...], da bi zagotovil skladnost take morebitne prerazporeditve ne le z zakonom, temveč tudi s prakso Komisije“ (poudarek dodan).

[15] Na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/102651.

[16] Glej točke 27–30 in Priloga II k priporočilu varuha človekovih pravic. Glej tudi opombo 9 tega sklepa.

[17] Tretja identificirana oseba je bila ga. Paraskevi Michou. Na opoldanski tiskovni konferenci Komisije 4. septembra 2018 je glavna tiskovna predstavnica Komisije dvakrat izjavila, da se je ga. Michou prijavila na delovno mesto generalnega direktorja, varuhinja človekovih pravic pa ugotavlja, da se ni prijavila na to delovno mesto, ampak je bila dejansko premeščena na pobudo predsednika Junckerja.