Spoštovani gospod R.,
7. septembra 1998 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Evropski komisiji v zvezi z obravnavo vaše pritožbe z dne 27. oktobra 1997 s strani Komisije.
Pritožbo sem 2. decembra 1998 posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je 29. marca 1999 poslala svoje mnenje o tej zadevi, ki sem vam ga posredoval 13. aprila 1999, s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. maja 1999 sem prejel vaše pripombe na mnenje Komisije. Varuh človekovih pravic je 23. junija 1999 sprejel nadaljnje ukrepe za pridobitev dodatnih informacij o zadevi. 12. julija 1999 sem od vas prejel še eno pismo.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.
Pomembno je opozoriti, da Pogodba ES pooblašča evropskega varuha človekovih pravic, da razišče možne primere nepravilnosti samo pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti. Statut evropskega varuha človekovih pravic izrecno določa, da zoper nobenega drugega organa ali osebe ni mogoče vložiti pritožbe pri varuhu človekovih pravic. Na podlagi teh določb so bile preiskave varuha človekovih pravic usmerjene v preučitev, ali je Evropska komisija ravnala nepravilno.

PRITOŽBA

Pritožba se nanaša na okvirno pobudo o "zaposlovanju in razvoju človeških virov", ki jo je Evropska komisija uvedla na podlagi člena 11 Uredbe Sveta (EGS) št. 2082/93 (1).
Evropska komisija je začela program Obzorje II za obdobje 1995-1997 v okviru projekta 95 H GAL Castro Navas v Galiciji (Španija) za izboljšanje zaposlitvenih možnosti invalidov in drugih prikrajšanih skupin. Upravičenec projekta, s katerim je pritožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi, je bila fundacija Menela. Fundacija je prejela finančni prispevek iz Evropskega socialnega sklada.
Pritožnik trdi, da je 31. oktobra 1996 prekinil sodelovanje s fundacijo, ker fundacija ni plačala njegovih računov in je prišlo do drugih nepravilnosti, ki so se po njegovem mnenju zgodile med izvajanjem projekta.
Julija 1997 je Evropski komisiji poslal pritožbo, v kateri je zatrjeval nepravilnosti in zlorabo sredstev Skupnosti pri izvajanju projekta s strani Fundacije.
Pritožnik je navedel, da mu je institucija odgovorila 30. julija 1997 in ga obvestila, da je bil njegov dopis po običajnem postopku v podobnih primerih posredovan enoti, pristojni za upravljanje Evropskega socialnega sklada v Španiji, ki bo obravnavala to vprašanje.
Pritožnik je 27. oktobra 1997 generalnemu direktoratu V Komisije poslal še en dopis, na katerega Komisija ni odgovorila. Pritožnik je zato 7. septembra 1998 pisal Evropskemu varuhu človekovih pravic glede domnevnega neustreznega nadzora Evropske komisije nad izplačevanjem sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) s strani Fundacije Menela in glede tega, kako je Komisija obravnavala njegovo pritožbo, vloženo leta 1997.

Poizvedba

Mnenje Komisije
Komisija je v svojem mnenju o pritožbi navedla naslednje pripombe:
Komisija je potrdila prejem pritožnikovega dopisa iz julija 1997. Poudarila je, da je bila prejemnica finančnega prispevka fundacija Menela v Španiji, ki je bila torej edina odgovorna za plačilo računov tožeče stranke. Komisija je v podporo temu stališču navedla določbe člena 21.1 Uredbe št. 2082/93 (2).
Institucija je tudi sporočila, da je po običajnem postopku 30. julija 1997 posredovala dopis pritožnika enoti, pristojni za upravljanje Evropskega socialnega sklada na španskem ministrstvu za zaposlovanje in socialne zadeve, in zaprosila španske organe, naj bodo obveščeni o izidu preiskave.
Komisija je poudarila, da je odgovor španskih organov prejela le nekaj dni, preden je varuhu človekovih pravic poslala svoje mnenje o pritožbi. V skladu s tem odgovorom so bili računi pritožnika za skupaj približno 3 milijone ESP med neporavnanimi zneski ob koncu leta 1996. Plačilo tega zneska je bilo posredovano galicijski regionalni vladi, odgovorni za program, za njegovo poznejše plačilo upravičencu projekta, in sicer fundaciji Menela. Kar zadeva druge račune pritožnika, so zadevni organi pojasnili, da so bili vključeni v neporavnani saldo za leto 1997, ki se obdeluje.
Komisija je nazadnje menila, da bi bilo za evropskega varuha človekovih pravic koristno, če bi se obrnil neposredno na nacionalne organe, če bi to želel.
Pritožnikove pripombe
Pritožnik je v svojih pripombah v bistvu vztrajal pri svoji prvotni pritožbi. Poleg tega je Komisiji očital, da ni ukrepala proti temu, da pristojna
enota za upravljanje Evropskega socialnega sklada v Španiji ni odgovorila.

DODATNE ZAHTEVE

Evropski varuh človekovih pravic se je
23. junija 1999 po telefonu obrnil na oddelek za upravljanje Evropskega socialnega sklada v Španiji. Dne 25. junija 1999 je prejel dodatne informacije o zadevi.
Oddelek za upravo Evropskega socialnega sklada je obvestil varuha človekovih pravic, da je 15. decembra 1998 po opominu Evropske komisije poslal pismo galicijski regionalni vladi z zahtevo po informacijah o fazi preiskave. Poudarila je tudi, da se je v zvezi z dokumenti, ki so jih poslali galicijski organi, zdelo, da je Fundacija Menela, upravičenka projekta, prejela sredstva Skupnosti in da je pritožnik prejel tudi plačila za leto 1996. Glede na ta dejstva je menila, da je treba zadevo zaključiti, in je Evropsko komisijo o tej odločitvi obvestila s pismom z dne 3. februarja 1999.
Dne 12. julija 1999 je varuh človekovih pravic od pritožnika prejel dodatno sporočilo. Varuhu človekovih pravic se je zahvalil za zanimanje za primer in ga obvestil, da je 16. junija 1999 po pogajanjih s fundacijo Menela sprejel znesek 1 700 000 Pts, ki mu je bil ponujen. Glede na ta dogovor, dosežen s fundacijo Menela, je pritožnik izjavil, da ni treba izvesti nadaljnjih preiskav.
Pritožnik pa je ponovno izrazil svoje nezadovoljstvo z načinom, kako Komisija obravnava njegovo pritožbo.

ODLOČBA

Varuh človekovih pravic je na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, in pripomb, ki jih je predložila Evropska komisija, ugotovil naslednje:
1. Evropska komisija domnevno ni ustrezno spremljala izplačevanja sredstev Skupnosti.
1.1 Pritožnik je trdil, da Komisija ni ustrezno spremljala izplačila sredstev Skupnosti s strani Fundacije Menela. Omenil je zlasti, da fundacija ni plačala nekaterih njegovih računov, povezanih z obdobjem, v katerem je sodeloval pri projektu.
1.2. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da je bila prejemnica finančnega prispevka fundacija Menela v Španiji, ki je bila edina odgovorna za plačilo računov tožeče stranke. Po običajnem postopku je Evropska komisija pritožnikov dopis posredovala enoti, pristojni za upravljanje Evropskega socialnega sklada v Španiji.
1.3. Eno od osnovnih načel politike Skupnosti za ekonomsko in socialno kohezijo je tako imenovano "partnerstvo" med različnimi akterji, vključenimi v proces. Kakor je določeno v pravilih, ki urejajo dejavnosti strukturnih skladov ES, se dejavnosti Skupnosti izvajajo s tesnimi posvetovanji med Komisijo, zadevno državo članico ter njenimi pristojnimi organi in telesi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. To partnerstvo mora potekati popolnoma v skladu z ustreznimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pooblastili vsakega od partnerjev (3).
1.4 Kar zadeva izplačilo sredstev ESS, je v ustreznih uredbah določena jasna razdelitev odgovornosti med različnimi akterji ob uporabi načela partnerstva. Komisija je odgovorna za plačila nacionalnim, regionalnim ali lokalnim organom iz zahtevka za pomoč, ki ga predloži država članica (4). Vendar so za plačilo končnim upravičencem odgovorne države članice, ki „zagotovijo, da upravičenci čim prej prejmejo predplačila in plačila“(5).
1.5 Glede na prejšnja pravila varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija ni opustila ukrepanja v zvezi s končnimi prejemniki njene finančne pomoči, saj je bila to pristojnost države članice. Institucija ob ustreznem upoštevanju načela partnerstva nima pristojnosti, da bi prevzela ali nadomestila pristojne nacionalne organe tako, da bi svoje prispevke usmerila neposredno h končnim upravičencem. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni nepravilnosti.
2.
Domnevno neukrepanje Komisije 2.1 Pritožnik je julija 1997 Komisiji poslal uradno pritožbo zaradi nepravilnosti in zlorabe sredstev Skupnosti s strani španske fundacije Menela, upravičenke projekta 95 H GAL Castro Navas v Galiciji, ki ga je financirala Unija. Pritožnik je trdil, da je imel s to fundacijo neporavnano stanje, in je Komisijo pozval, naj zadevo razišče.
2.2 Komisija je poudarila, da je po običajnem postopku v podobnih primerih spis posredovala pristojnim nacionalnim organom v Španiji in zahtevala, da se jo obvešča o izidu preiskave.
2.3 Pritožnik je trdil, da Komisija ni ukrepala proti španskim oblastem, čeprav skoraj leto in pol niso odgovorile na zahtevo institucije. Službe Komisije so šele po preiskavi Evropskega varuha človekovih pravic sprejele nadaljnje ukrepe proti španskim organom.
2.4 Vendar pa varuh človekovih pravic ugotavlja, da ga je pritožnik v pismu, prejetem 12. julija 1999, obvestil, da je 16. junija 1999 dosegel sporazum s fundacijo Menela. Pritožnik je poudaril, da se glede na ta dogovor nadaljnje preiskave ne bi smele izvajati. Zahvalil se je tudi varuhu človekovih pravic za njegov interes v zadevi. Varuh zato meni, da glede na zgornje dejanske ugotovitve, zlasti dogovor, dosežen med pritožnikom in Fundacijo v zadovoljstvo pritožnika, ni razlogov za nadaljnje preiskave tega vidika primera.
3. Sklep
Na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, in pripomb, ki jih je predložila Evropska komisija, se zdi, da Evropska komisija ni storila nepravilnosti v zvezi s prvim vidikom zadeve. Kar zadeva drugi vidik, varuh človekovih pravic meni, da je institucija sprejela ukrepe za rešitev zadeve in s tem zadovoljila pritožnika. Glede na navedeno se je evropski varuh človekovih pravic odločil, da zadevo zaključi.
O tej odločitvi bosta obveščena tudi predsednik Evropske komisije in regionalni varuh človekovih pravic Andaluzije.
S spoštovanjem,
Jacob SÖDERMAN

---

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne 20. julija 1993 o spremembi Uredbe (EGS) št. 4253/88 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z dejavnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov; UL L 193, 31.7.1993.

(2) Člen 21(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2082/93: "Finančna pomoč se izplača [ ] nacionalnemu, regionalnemu ali lokalnemu organu ali telesu, imenovanemu za ta namen v vlogi, ki jo praviloma predloži zadevna država članica, v dveh mesecih od prejema sprejemljive vloge".

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 2081/93 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2052/88 o nalogah Strukturnih skladov ter njihovi uspešnosti in usklajevanju njihovih dejavnosti med seboj in z dejavnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov, UL L 193, 31.7.1993, str. 5; Člen 4.

(4) Glej odstavek 1 člena 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2082/93.

(5) Glej točko 5 člena 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2082/93.