# Drugo četrtletje leta 2018/EIS – poizvedba avstrijskega varuha človekovih pravic v zvezi s pravico do družinskih dajatev v čezmejnih primerih – pretirane zamude in razlaga Uredbe št. 987/2009
- Avtor: Evropski varuh človekovih pravic
- Datum: 2019-01-14T11:00+01:00[Europe/Paris]
- [URL](https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/108770)
---
**Dejstva in ozadje**
---------------------

V zadnjih letih je avstrijski varuh človekovih pravic v Avstriji obravnaval številne primere, v katerih je bilo izplačilo družinskih dajatev precej odloženo zaradi nesodelovanja države članice, v kateri prebiva ali dela en družinski član. Običajno so v Avstriji upravičenci do teh dajatev matere samohranilke, katerih (nekdanji) partnerji delajo v drugi državi članici.

Avstrijski varuh človekovih pravic je pisal Evropskemu varuhu človekovih pravic in ga prosil za pomoč pri pridobitvi pojasnil Evropske komisije glede pravilne razlage Uredbe 987/2009[\[1\]](#_ftn1){#_ftnref1} (v nadaljnjem besedilu: Uredba) v zvezi z družinskimi dajatvami v čezmejnih primerih.

V skladu s členom 6(2) Uredbe „\[k\]adar*se stališča nosilcev ali organov dveh ali več držav članic o tem, kateri nosilec bi moral zagotavljati denarne dajatve ali storitve, razlikujejo, je zadevna oseba, ki bi lahko zahtevala dajatve, če ne bi bilo spora, začasno upravičena do dajatev, določenih v zakonodaji, ki jo uporablja nosilec v kraju njenega stalnega prebivališča, ali, če ta oseba ne prebiva na ozemlju ene od zadevnih držav članic, do dajatev, določenih v zakonodaji, ki jo uporablja nosilec, pri katerem je bil zahtevek prvič vložen*". Vendar je avstrijski varuh človekovih pravic poudaril, da se to načelo pogosto ne upošteva. Dokler se državi članici ne dogovorita, katera naj zagotovi dajatve, starš, ki je upravičen do dajatve, morda sploh ne bo prejel nobene dajatve, zaradi česar so te osebe v finančno občutljivem položaju.

Poleg tega drugi pododstavek člena 60(2) Uredbe določa, da *„\[č\]e nosilec, ki mu je bil zahtevek posredovan, ne sprejme stališča v dveh mesecih od prejema zahtevka, se uporabi zgoraj navedena začasna odločitev, nosilec pa izplača dajatve, določene v njegovi zakonodaji, in nosilca, pri katerem je bil zahtevek vložen, obvesti o znesku izplačanih dajatev*". Vendar je po izkušnjah avstrijskega varuha človekovih pravic tudi to včasih ostalo mrtva črka na papirju.

Avstrijski varuh človekovih pravic je poudaril, da je o navedenih težavah dvakrat (leta 2011 in 2016) pisal Evropski komisiji. Prejel je potrdilo, da mora država stalnega prebivališča začasno izplačevati dajatve, tudi če se stališča razlikujejo in nosilec države primarnega plačnika ne odgovori v roku dveh mesecev.

Vendar je tudi češka varuhinja človekovih pravic pred kratkim pisala Komisiji o podobnih težavah v Češki republiki, vendar je prejela drugačen odgovor, v katerem je bilo navedeno, da iz prava EU ni mogoče sklepati o taki obveznosti.

Po mnenju avstrijskega varuha človekovih pravic tudi SOLVIT ni uspel rešiti težav. V Avstriji na primer trenutno obstaja primer, v katerem mati samohranilka za svojega otroka, ki se je rodil že januarja 2017, ni prejela nobenega družinskega dodatka.

**Poizvedba**
-------------

Evropska varuhinja človekovih pravic se je 30. aprila 2018 odločila začeti postopek poizvedbe, da bi Komisijo zaprosila za mnenje o naslednjem:

**1.** Zdi se, da sta avstrijski in češki varuh človekovih pravic prejela različne odgovore glede začasne obveznosti izplačila dajatev na podlagi člena 6(2) in drugega pododstavka člena 60(2) Uredbe 987/2009. Kako bi bilo treba te določbe razlagati v primerih, ki jih je opisal avstrijski varuh človekovih pravic?

**2.** Zdi se, da mreži SOLVIT ni uspelo zadovoljivo rešiti vseh posameznih primerov. Ali Komisija meni, da bi lahko pri uporabi Uredbe v čezmejnih primerih prišlo do sistemske težave?

**3.** Ali bi lahko Komisija razmislila o drugih rešitvah, da bi olajšala razmere?

**Odgovor Komisije**
--------------------

Komisija je v odgovoru z dne 21. junija 2018 pojasnila, da člen 60[\[2\]](#_ftn2){#_ftnref2} Uredbe 987/2009 vsebuje določbe, potrebne za razlago členov 67 in 68 Uredbe 883/2004[\[3\].](#_ftn3){#_ftnref3} Navedlo je, da se odstavka 3 in 4 člena 60 nanašata na dva različna položaja. Odstavek 3 se nanaša na primer, ko „nosilec*države članice, ki mu je bila poslana začasna odločitev, **ne odgovori** v roku dveh mesecev* ". V tem primeru bi bilo treba molk razlagati kot pozitiven odgovor, nosilec pa bi moral nato o tem obvestiti prosilca in izplačati dajatve v skladu s svojo zakonodajo. Navedla je tudi, da „sekundarno*pristojni nosilci plačajo razliko v obliki dodatka takoj, ko začasni sklep postane dokončen, in imajo potrebne informacije za izračun razlike v obliki dodatka*".

V zvezi z odstavkom 4 člena 60 je Komisija navedla, da „se*nanaša na položaj, v katerem institucija, ki ji je bila poslana začasna odločba, meni, da **ni primarno pristojna**. V tem primeru se uporabi postopek iz člena 6(2) do (5). Nosilec, pri katerem je bil vložen zahtevek, na zahtevo vlagatelja začasno izplača znesek družinskih dajatev, dodeljenih po njegovi zakonodaji."*

Komisija je tudi navedla, da so se dopisi, ki jih je poslala češkemu in avstrijskemu varuhu človekovih pravic, nanašali na odgovore v konkretnih primerih, ki niso obravnavali primerov, v katerih so imele države članice različna stališča o določenem primeru.

Komisija je poudarila, da se zaveda zamud pri uporabi člena 60(3) Uredbe **le v čezmejnih primerih med Avstrijo in Češko republiko.** Zato zamud ni štela za sistemske.

V zvezi z morebitnimi rešitvami problema je navedla, da ima Upravna komisija v skladu s členom 6 Uredbe vlogo v postopkih dialoga in spravnega postopka, kadar med državami članicami pride do spora glede njihove pristojnosti.

Komisija se je sklicevala tudi na prihodnjo elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti (EESSI), ki naj bi jo države članice začele izvajati do julija 2019. Po mnenju Komisije bo sistem EESSI zagotovil hitro posredovanje informacij, kar bo izboljšalo upravno sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic.

Nazadnje je Komisija dodala, da bo obravnavala izzive mobilnosti delovne sile in socialne varnosti z morebitno uvedbo večnamenske evropske številke socialnega zavarovanja (ESSN), ki bo poenostavila in posodobila interakcijo državljanov z javnimi organi na številnih področjih.

**Povratne informacije**
------------------------

Avstrijski varuh človekovih pravic je 29. avgusta 2018 evropskemu varuhu človekovih pravic predložil pripombe na odgovor Komisije.

Poudaril je težave pri komunikaciji med organi različnih držav članic. Kljub dvomesečnemu roku bodo nacionalni organi ene države članice morda morali več mesecev čakati na odgovor druge države članice, včasih pa so odgovori, ki jih prejmejo, nepopolni. Takšno ravnanje lahko ogrozi obstoj ranljivih družin ali staršev samohranilcev, sodelovanje mreže SOLVIT pa ni pospešilo postopka.

V prejšnjih odgovorih, ki jih je avstrijski varuh človekovih pravic prejel (v letih 2011 in 2016) od Komisije, je bilo navedeno, da mora država stalnega prebivališča začasno zagotoviti družinsko dajatev dva meseca po prejemu vloge, če naj bi bila primarno pristojna. Takratna stališča Komisije so nakazovala, da je treba pojem „spor" iz členov 6(2) in 60(2) Uredbe, ki je pogoj za to dodatno dajatev, razlagati široko, vključno s primeri, v katerih institucija ni odgovorila ali je to storila prepozno. Vendar avstrijski organi kljub njegovim prizadevanjem niso sledili taki razlagi.

Skliceval se je tudi na odgovor Komisije evropskemu varuhu človekovih pravic v zvezi s členom 60(3) Uredbe 987/2009. Po njegovem mnenju je razlaga Komisije privedla do tega, da morajo družine še vedno čakati, saj organ, katerega odgovor organu druge države članice zamuja, povzroča zamude tudi pri zagotavljanju družinske dajatve. To so jasno potrdile predhodne izkušnje avstrijskega varuha človekovih pravic.

Poleg tega je namen določb prava EU, ki se uporabljajo, preprečiti, da bi mobilni državljani EU dlje časa ostali brez kakršnih koli ugodnosti (skliceval se je na uvodno izjavo 10[\[4\]](#_ftn4){#_ftnref4} Uredbe 987/2009). Poudaril je, da to ni bilo doseženo in da je po njegovem mnenju nujno potrebna rešitev tega vprašanja.

Nazadnje, glede morebitne sistemske narave vprašanja se avstrijski varuh človekovih pravic ni strinjal s Komisijo, saj dejstvo, da sta Komisijo na to vprašanje opozorila le avstrijski in češki varuh človekovih pravic, ne izključuje možnosti, da bi težava lahko obstajala tudi v drugih državah članicah.

**Posvetovanje z mrežo**
------------------------

Da bi pojasnil morebitno sistemsko naravo težave, je evropski varuh človekovih pravic začel posvetovanje s člani evropske mreže varuhov človekovih pravic (ENO) in jih vprašal, ali so imeli podobne razmere, kot so opisane v poizvedbi avstrijskega varuha človekovih pravic.

Odgovorilo je trinajst članov evropske mreže varuhov človekovih pravic, od katerih je šest članov (belgijski, hrvaški, finski, grški, portugalski in slovaški) potrdilo, da so bili v podobnem položaju.

**Zaključni postopek**
----------------------

Evropski varuh človekovih pravic je Komisiji posredoval pripombe avstrijskega varuha človekovih pravic na odgovor Komisije in odgovore šestih varuhov človekovih pravic. Povzetek odgovorov je posredovala tudi članom evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki so sodelovali v posvetovanju.

Urad evropskega varuha človekovih pravic se je Komisiji in članom evropske mreže varuhov človekovih pravic zahvalil za odlično sodelovanje v tem postopku poizvedbe in za njihova prizadevanja, da bi v kratkem času poslali odgovore.

[\[1\]](#_ftnref1){#_ftn1} Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2009, L 284, str. 1).

[\[2\]](#_ftnref2){#_ftn2} Člen 60 Uredbe št. 987/2009: „Postopek***za uporabo členov 67 in 68 osnovne uredbe:***

*1. Zahtevek za družinske dajatve se naslovi na pristojnega nosilca. Za namene uporabe členov 67 in 68 osnovne uredbe se upoštevajo razmere celotne družine, kot da bi za vse zadevne osebe veljala zakonodaja zadevne države članice in bi tam stalno prebivale, zlasti kar zadeva upravičenost osebe do zahtevka za take dajatve. Kadar oseba, ki je upravičena zahtevati dajatve, ne uveljavlja svoje pravice, pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja, upošteva zahtevek za družinske dajatve, ki ga vloži drugi starš, oseba, ki se obravnava kot starš, ali oseba ali nosilec, ki deluje kot skrbnik otroka ali otrok.*

*2. Nosilec, pri katerem je vložena prošnja v skladu z odstavkom 1, obravnava prošnjo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil prosilec, ob upoštevanju splošnega dejanskega in pravnega položaja prosilčeve družine.*

*Če ta nosilec ugotovi, da se njegova zakonodaja uporablja prednostno v skladu s členom 68(1) in (2) osnovne uredbe, družinske dajatve dodeli v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja.*

*Če ta nosilec meni, da obstaja možnost upravičenosti do razlike v obliki dodatka na podlagi zakonodaje druge države članice v skladu s členom 68(2) osnovne uredbe, ta nosilec zahtevek nemudoma posreduje pristojnemu nosilcu druge države članice in o tem obvesti zadevno osebo; poleg tega nosilca druge države članice obvesti o svoji odločitvi glede zahtevka in znesku izplačanih družinskih dajatev.*

*3. Če nosilec, pri katerem je vložen zahtevek, ugotovi, da se njegova zakonodaja uporablja, vendar ne kot prednostna pravica v skladu s členom 68(1) in (2) osnovne uredbe, nemudoma sprejme začasno odločitev o prednostnih pravilih, ki jih je treba uporabiti, in zahtevek v skladu s členom 68(3) osnovne uredbe posreduje nosilcu v drugi državi članici ter o tem obvesti tudi vlagatelja. Ta institucija sprejme stališče o začasni odločitvi v dveh mesecih.*

*Če nosilec, ki mu je bil zahtevek posredovan, ne sprejme stališča v dveh mesecih od prejema zahtevka, se uporabi zgoraj navedena začasna odločitev, nosilec pa izplača dajatve, določene v njegovi zakonodaji, in nosilca, pri katerem je bil zahtevek vložen, obvesti o znesku izplačanih dajatev.*

*4. Če se stališča zadevnih nosilcev o tem, katera zakonodaja se uporablja na podlagi prednostne pravice, razlikujejo, se uporablja člen 6(2) do (5) izvedbene uredbe. V ta namen je nosilec v kraju stalnega prebivališča iz člena 6(2) izvedbene uredbe nosilec v kraju stalnega prebivališča otroka ali otrok.*

*5. Če je nosilec, ki je začasno dodelil dajatve, plačal več, kot je znesek, za katerega je dokončno odgovoren, lahko zahteva povračilo presežka od nosilca, ki je primarno odgovoren, v skladu s postopkom, določenim v členu 73 izvedbene uredbe.*"

[\[3\]](#_ftnref3){#_ftn3} Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).

[\[4\]](#_ftnref4){#_ftn4} V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 987/2009 je navedeno: „Za*določitev pristojnega nosilca, in sicer tistega, katerega zakonodaja se uporablja ali ki je odgovoren za plačilo nekaterih dajatev, morajo položaj zavarovane osebe in položaj družinskih članov preučiti nosilci v več kot eni državi članici. Za zagotovitev, da je zadevna oseba med trajanjem potrebne komunikacije med nosilci zaščitena, bi bilo treba predvideti začasno vključitev v sistem socialne varnosti*".