Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je uslužbenec Evropskega parlamenta, ki leta 2015 ni bil zadovoljen z letnim „napredovanjem osebja“[1]. Junija 2016 je izvedela, da se je Evropski parlament odločil, da ji bo v okviru ocenjevanja v napredovalnem obdobju dodelil dve „zaslužni točki“[2].

2. Pritožnik ni bil zadovoljen s to odločitvijo, zato je septembra 2016 Parlamentu predložil upravno pritožbo[3]. V svoji pritožbi je poudarila, da je bila njena uspešnost v prejšnjih poročilih ocenjena kot odlična, in predložila dokaze o pohvalah za svoje delo v podporo svoji trditvi, da si zasluži tretjo točko za zasluge.  

3. Parlament je na pritožnikovo upravno pritožbo odgovoril januarja 2017. Pojasnila je, da je število točk za delovno uspešnost, dodeljenih vsakemu oddelku ali enoti, omejeno. Zato vsi uslužbenci, katerih uspešnost je zelo cenjena, ne morejo prejeti tretje točke. Pritožnica in eden od njenih sodelavcev iz istega plačnega razreda sta prejela podobni oceni uspešnosti, vendar je bila v njuni enoti/oddelku na voljo le ena dodatna točka za delovno uspešnost. Zato se je Parlament odločil, da dodeli tretjo točko kolegici pritožnice, ker je bila starejša. 

4. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Parlamenta, se je aprila 2017 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

5. Junija 2017 je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo pritožnikove trditve, da odločitev Evropskega parlamenta, da v napredovalnem obdobju 2015 za tretjo delovno uspešnost določi starejšo sodelavko namesto nje, pomeni diskriminacijo na podlagi starosti.

6. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Parlamenta na pritožbo in nato pripombe pritožnika v odgovor na odgovor Parlamenta.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

7. Pritožnik je trdil, da je Parlament kršil veljavna pravila[4], ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi starosti pri poklicnem napredovanju. Pritožnik je zato želel, da Parlament ponovno preuči svojo odločitev in ji dodeli tretjo točko za delovno uspešnost pri napredovanju osebja v letu 2015.

8.  Parlament je trdil, da lahko glede na to, da je število razpoložljivih točk za delovno uspešnost omejeno, v primerih, ko se šteje, da imata dva uslužbenca enako delovno uspešnost, uporabi sekundarna merila, kot sta starost ali delovna doba v razredu, da dodeli tretjo točko za delovno uspešnost. To naj bi bilo v skladu s sodno prakso Unije[5].

9.  Parlament je poudaril, da se takšna sekundarna merila uporabljajo le, kadar je uspešnost dveh uslužbencev „dejansko enaka“. Če sta delovna uspešnost in plačni razred enaka, se lahko kot sekundarno merilo uporabi starost. Pojasnila je, da je uporaba starosti kot merila lahko upravičena zaradi upoštevanja bolj omejenega časa, ki ostane starejšemu uslužbencu za karierno napredovanje[6].

Ocena varuha človekovih pravic

10. Parlament ima široko diskrecijsko pravico[7] pri ocenjevanju uspešnosti osebja v okviru napredovanja in posledično pri odločanju o številu točk za delovno uspešnost, ki jih je treba dodeliti. Vloga varuha človekovih pravic v tem primeru je zato omejena na zagotavljanje, da Parlament ni storil očitne napake in da je ustrezno obrazložil svojo odločitev, da pritožniku ne dodeli tretje točke za zasluge. Stališče pritožnika, da je šlo za diskriminacijo na podlagi starosti, je razumljivo, če se veljavna pravila[8] berejo ločeno. Vendar je varuhinja zadovoljna, da Parlament pravilno razlaga zadevno sodno prakso. Sodišče je na primer v sodbi v zadevi 298/81 navedlo: „[...] ni mogoče trditi, da gre za zlorabo pooblastila za odločanje po prostem preudarku,če se v povezavi z drugimi dejavniki upoštevata starost kandidatov in njihova delovna doba v nazivu ali službi. Ker so kvalifikacije in odlike kandidatov enake, so lahko te okoliščine celo odločilen dejavnik pri odločitvi organa za imenovanja.“ Zato je starost sprejemljivo sekundarno merilo v napredovalnem obdobju za razlikovanje med dvema uslužbencema z enakimi odlikami in plačnimi razredi. 

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjo ugotovitvijo:

V Evropskem parlamentu ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in Evropski parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 24. oktober 2018

[1] V skladu z notranjo politiko Evropskega parlamenta o napredovanju in poklicnem napredovanju se uspešnost uslužbencev ocenjuje vsako leto. Vsako leto je na voljo omejeno število delovnih mest za napredovanje uslužbencev v naslednji plačni razred. Uslužbenci, ki so upravičeni do napredovanja, se upoštevajo pri napredovanju na podlagi letne ocene.

[2] V okviru tega ocenjevanja se vsako leto oceni uspešnost zaposlenih. Če se njihova uspešnost šteje za zadovoljivo, se uslužbencem dodeli od 1 do 3 „točke zaslužka“. Vsaki enoti ali oddelku je dodeljeno omejeno število točk, vodja vsake enote ali oddelka pa se na podlagi primerjalne ocene uspešnosti odloči, kako bo dodelil te točke. Uslužbenci, katerih uspešnost je ocenjena kot zadovoljiva, prejmejo eno ali dve točki za delovno uspešnost. Za izjemne dosežke se lahko dodeli tretja točka za delovno uspešnost.

[3] Na podlagi člena 90(2) Uredbe 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 1962, L 45, str. 1385).

[4] Zlasti člena 1d(1) in 5(5) Kadrovskih predpisov ter člen 45(1) Kadrovskih predpisov.

[5] Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 17. januarja 1989, Vainker proti Evropskemu parlamentu, 293/87, ECLI:EU:C:1989:8, točka 18; in sodbo Sodišča (tretji senat) z dne 24. marca 1983 v zadevi Colussi proti Evropskemu parlamentu, 298/81, ECLI:EU:C:1983:94, točka 22.

[6] Sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. februarja 1996 vzadevi Lopes proti Sodišču, T-280/94, ECLI:EU:T:1996:28, točka 138.

[7] Sodba Sodišča za uslužbence z dne 18. aprila 2012 v zadevi Buxton proti Parlamentu, F-50/11, ECLI:EU:F:2012:51, točka 37.

[8] Člen 1d(1) Kadrovskih predpisov.