Vodja enote generalnega
sekretariata,
enota SG.A.3 – Preglednost in moč; Etika,
Evropska komisija

Spoštovana gospa X,

Evropski varuh človekovih pravic je od urada estonskega pravosodnega kanclerja prejel vprašanje v zvezi z uporabo Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

Vprašanje, ki je priloženo temu dopisu, je bilo predloženo v okviru zadeve, ki trenutno poteka pred pravosodnim kanclerjem v zvezi z državljanom EU in njegovim zakoncem, državljanom tretje države, ki od februarja 2020 prebivata v Estoniji. Zadeva se nanaša zlasti na zahteve v zvezi s podaljšanjem dovoljenja za začasno prebivanje zakonca in s tem povezanimi pristojbinami ter pravicami zakonca, da zaprosi za dovoljenje za stalno prebivanje.

Državljani tretjih držav morajo imeti „dovoljenje za prebivanje“ v Estoniji, medtem ko morajo estonski državljani in drugi državljani EU, ki prebivajo več kot tri mesece, imeti osebne izkaznice. Čeprav je bilo dovoljenje za prebivanje zakonca izdano šele junija 2020, je prenehalo veljati aprila 2025 (datum izteka veljavnosti osebne izkaznice njenega zakonca, državljana EU). Zato mora zaprositi za novo kartico. Estonija je od 1. januarja 2025 uvedla nove zakonske takse za take izkaznice, in sicer 115 EUR za dovoljenja za prebivanje in 45 EUR za osebne izkaznice. Pravosodni kancler želi vedeti, ali so te višje pristojbine v skladu s členom 25(2) Direktive 2004/38/ES.

V skladu s pravom, ki se uporablja, lahko državljani tretjih držav, ki pet let neprekinjeno prebivajo v Estoniji, zaprosijo za stalno prebivališče. Čeprav zakonec od februarja 2020 prebiva v Estoniji v skladu z veljavnimi pravili, bo lahko za stalno prebivanje zaprosil šele junija 2025, pet let po izdaji dovoljenja za začasno prebivanje. Pravosodni kancler želi izvedeti, ali so te določbe skladne z Direktivo 2004/38/ES in zlasti z obdobji prebivanja, ki bi jih bilo treba upoštevati, ko družinski član državljana tretje države, ki je državljan EU, zaprosi za status stalnega prebivanja na podlagi členov 6, 7, 11 in 16 Direktive.

V ta namen želi varuh človekovih pravic Komisijo pozvati, naj odgovori na naslednja vprašanja, ki jih je zastavil estonski pravosodni kancler:

Zakonske takse za dovoljenje za prebivanje

1. Ali člen 25(2) Direktive 2004/38/ES zahteva, da takse za izdajo dovoljenj za prebivanje, ki potrjujejo pravico do prebivanja družinskih članov državljanov EU, ki so državljani tretjih držav, ne presegajo zakonsko določenih taks, ki se estonskim državljanom naložijo za izdajo podobnih dokumentov (na primer osebnih izkaznic)? Ali pa je primerno, da se tako kot družinski člani estonskih državljanov, ki so državljani tretjih držav, tudi družinskim članom državljanov EU, ki so državljani tretjih držav, zaračuna višja taksa za dovoljenja za prebivanje v primerjavi s taksami za osebne izkaznice za estonske državljane in druge državljane EU, ki prebivajo v EU?

2. Ali so lahko zakonsko določene takse višje za dovoljenja za prebivanje za družinske člane državljanov EU, ki so državljani tretjih držav, v primerjavi s taksami za osebne izkaznice državljanov, ker morajo organi preveriti, ali družinski član izpolnjuje pogoje iz Direktive za upravičenost do pravice do začasnega ali stalnega prebivanja (in za izdajo dovoljenja za prebivanje)?

3. Ali ima člen 25(2) Direktive po svoji naravi neposredni učinek?

Obdobja, ki se upoštevajo za namene statusa stalnega prebivališča

4. Ali je treba petletno neprekinjeno zakonito prebivanje računati od trenutka, ko so pristojni organi sprejeli odločitev, da ima oseba pravico do začasnega prebivanja kot družinski član državljana Unije, to je, ko so izdali dovoljenje za začasno prebivanje, ali pa je treba upoštevati tudi predhodna obdobja, ko je ta oseba zakonito prebivala? To bo podrobneje pojasnjeno v naslednjih vprašanjih.

5. Ali pojem „zakonito prebivanje nepretrgano pet let“ vključuje tudi čas, v katerem je družinski član prebival v državi članici v skladu s členom 7(2) („Pravica do prebivanja več kot tri mesece“), vendar preden so nacionalni organi odločili o njegovi upravičenosti do začasnega prebivanja in izdali dovoljenje za prebivanje?

6. Ali je treba pri izračunu petletnega obdobja za pridobitev pravice do stalnega prebivališča upoštevati obdobje prebivanja iz člena 6 („Pravica do prebivanja do treh mesecev“), če je to obdobje del istega neprekinjenega prebivanja in lahko posameznik dokaže svoje bivanje v državi članici?

7. Ali je v skladu z Direktivo, da država članica družinskemu članu državljana EU izda dovoljenje za prebivanje za obdobje, krajše od petih let, zgolj zato, da se zagotovi, da je datum izteka veljavnosti dovoljenja enak datumu izteka veljavnosti dovoljenja državljana EU, ki je svojo osebno izkaznico prejel prej? Ali je to mogoče upravičiti tudi, če nič ne kaže na to, da namerava državljan EU po izteku veljavnosti osebne izkaznice zapustiti državo članico?

8. Splošneje, ali je Komisija preverila skladnost estonskega prava in upravne prakse z Direktivo 2004/38? Če je odgovor pritrdilen, ali je Komisija izdala ali namerava izdati kakršne koli pripombe estonskim organom v zvezi s temi zadevami?

Pravosodni kancler se sprašuje tudi o morebitnem vprašanju glede estonskega prevoda Direktive, in sicer njenih členov 9–11, 15, 20 in 25, ki se nanašajo na izdajo in veljavnost „dovoljenj za prebivanje“. Vendar se te določbe v estonski jezikovni različici Direktive nanašajo na izdajo in veljavnost „dovoljenj za prebivanje“.

Hvaležen bi vam bil, če bi lahko Komisija na to vprašanje in zgornja vprašanja odgovorila čim prej in najpozneje do 7. julija 2025, da bi lahko varuhinja človekovih pravic informacije posredovala estonskemu pravosodnemu kanclerju.

Izvod tega dopisa in odgovor Komisije bosta na voljo na spletišču varuha človekovih pravic.

S spoštovanjem,

Rosita Hickey
vodja preiskav

Strasbourg, 5. junija 2025