Pritožnik je izrazil zaskrbljenost zaradi selitve nekdanjega uslužbenca Evropske komisije na delovno mesto v nadnacionalni družbi. Pritožnik je bil zlasti zaskrbljen, da je selitev povzročila pomisleke glede navzkrižja interesov in da jih Komisija morda ni ustrezno ocenila, preden je odobrila „dejavnost po opravljanju storitev“. Nekdanji član osebja je pred selitvijo v korporacijo zapustil Komisijo in se pridružil svetovni odvetniški pisarni.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija v okviru odobritve prvotne selitve v odvetniško pisarno sprejela ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki ga predstavlja nekdanji uslužbenec, ki dela na spisih ali zadevah, ki bi bile pomembne za to delovno mesto. Odločitev Komisije, da odobri selitev, je vključevala tudi več omejitev, kot je prepoved dela v zadevah, za katere so bili odgovorni med službovanjem, in v neposredno povezanih zadevah. Za pomoč nekdanjemu uslužbencu pri odkrivanju teh primerov je Komisija predložila seznam, ki ga je posodobila tudi po odhodu uslužbenca.

V zvezi s poznejšo selitvijo nekdanjega uslužbenca v nadnacionalno družbo je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je Komisija sprejela trden pristop k ocenjevanju, ali bi lahko zadeve v zvezi s konkurenco, ki niso vključene na seznam, kljub temu povzročile navzkrižje interesov.

Zato je varuhinja zaključila preiskavo in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.