Ta preiskava na lastno pobudo se je nanašala na to, kako Evropska komisija odloča o vlogah, ki so jih podjetja vložila za avtorizacijo posebnih uporab posebno nevarnih kemičnih snovi. V skladu z uredbo EU o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH), medtem ko ta postopek odločanja še poteka, lahko podjetja, ki so vloge vložila v roku, še naprej uporabljajo snovi v EU. Izraženi so bili pomisleki glede zamud v postopku odločanja, kar pomeni, da se takšne nevarne snovi še naprej uporabljajo.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da sistemske zamude Komisije in posledično neupoštevanje zakonskih rokov v postopku odločanja pomenijo nepravilnost. V ta namen je varuhinja človekovih pravic Komisiji priporočila, naj revidira svoje notranje postopke, da bi zagotovila hitrejše sprejemanje odločitev o teh vlogah. To bi odražalo namen zakonodaje, ki je nujno postopno odpraviti ali nadzorovati uporabo posebej nevarnih kemičnih snovi. V okviru tega bi morala Komisija zagotoviti, da podjetja, ki zaprosijo za dovoljenje, izpolnijo svojo obveznost predložitve vlog, ki vsebujejo dovolj informacij, da lahko Komisija odloči, ali so pravni pogoji za dovoljenje izpolnjeni. Komisija bi morala dati prednost tudi zavrnitvi tistih vlog, ki ne vsebujejo zadostnih informacij, da ne bi mogli še naprej tržiti snovi za zadevno uporabo.

Varuhinja človekovih pravic je tudi menila, da Komisija ne zagotavlja zadostne preglednosti postopka odločanja. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji priporočila, naj objavi bolj smiselna poročila s sestankov „odbora za REACH“, ki odobri končne odločitve. Ta poročila bi bilo treba objaviti pravočasno, da bi javnost lahko spremljala njegovo delo.